Javni pogovor v klubu Tiffany bo osredotočen na to, da se morajo skupine, ki svoje delovanje in prostore namenjajo izključno feministkam, ženskam in LGBTIQ-skupnosti, nenehno zagovarjati pred širšo javnostjo, ki jim očita separatizem, nepripravljenost na dialog, bojazljivost ali celo sovražnost, so zapisali na festivalski spletni strani. Pogovor bosta moderirali Tea Hvala in Lidija Radojević.
Na Rdečih zorah so v sodelovanju s projektom Bring In Take Out Living Archive - ki uporablja umetniška, ustvarjalna in raziskovalna orodja za ustvarjanje razstav sodobne umetnosti skozi laboratorijski in javni arhiv ter tako omogoča emancipacijo znotraj družbenega in kulturnega spomina ter afirmacijo umetnic in feministične umetnosti v postjugoslovanskem prostoru in tudi širše - predstavili projekt dokumentarnega vezenja, ob 21. uri pa bodo v Galeriji Kapelica odprli še razstavo skupine z naslovom GOSTikulacije, na kateri bo britanska umetnica Margareta Kern predstavila niz premišljenih performativnih posegov v arhive. Otvoritveni dan bo zaokrožil koncert nemške "riot grrrl zasedbe" Blockshot in ljubljansko-prekmurskega tria Ludovik Material v Menzi pri koritu na Metelkovi.
Festival, ki bo na različnih lokacijah po Ljubljani (AKC Metelkova mesto in sosednje Galerija Kapelica, Cafe Metropol in Kiberpipa na Kersnikovi 4 in 6) potekal do 11. marca, prinaša različne postavitve, projekcije, pogovore, predstave, performanse, koncerte in delavnice. Veliko pozornosti bo pritegnil četrtkov nastop ameriške zasedbe tUnE-yArDs.
Izpraševanje meja, ki ne ločujejo spolov, temveč ljudi
Pobudnice festivala žensk Rdeče zore so leta 2000 na Metelkovi delovale v okviru društev KUD Mreža, ŠKUC-LL, Monokel in v medtem že zamrlih Ženskem centru in Kasandri, ki jih je povezovalo izpraševanje položaja žensk v spletu umetnosti, kulture, politike, aktivizma in vsakdanjega življenja. Organizacije so se odločile, da na mednarodni dan žensk, 8. marec, organizirajo festival, ki bo javni prostor odprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju, piše na spletni strani festivala.
Festival Rdeče zore, ki je ustvarjalnost in druženje vseh udeleženk in udeležencev izkoristil za izpraševanje samoumevnosti meja, ki ne ločujejo in osamijo spolov, temveč ljudi, vse od začetka predstavlja delo ustvarjalk in aktivistk, ki delujejo na območju Metelkove mesta, k sodelovanju pa vabi politično sorodne avtorice z Balkana in drugih dežel.
Pogumna rdečelasa Zora
Ime festivala so povzeli po revni junakinji iz romana Die rote Zora und ihre Bande Kurta Kläberja oz. Kurta Helda, ki je psevdonim, pod katerim je pisatelj, nemški politični pregnanec Hitlerjeve dobe in komunist, objavljal svoje zgodbe. Roman pripoveduje o rdečelasi deklici Zori, ki skupaj z drugimi v vojni osirotelimi otroci zasede zapuščeno graščino nad hrvaškim mestecem Senj, saj menijo, da posest ne pripada lastnikom, temveč tistim, ki jo potrebujejo in uporabljajo. Anarhistična skupina iznajdljivih in pogumnih otrok vse bolj ogroža moralo vaščanov, ki pa kmalu uvidijo, da je med vsesplošnim siromašenjem težko zagovarjati enakost revnih in bogatih, ter otrokom ponudijo posvojitev in prijateljstvo.
Boj za pravice žensk ni ločen od boja za družbeno pravičnost
Rdečelasa Zora je navdihnila tudi urbano gverilsko in anarhofeministično skupino Rote Zora, ki se je za pravice delavcev, žensk in mladih borila tako, da je z izbranimi sredstvi napadala svoje zatiralce, navajajo organizatorji festivala. V drugih akcijah so sodelovale z Revolutionäre Zellen, se konec sedemdesetih pridružile nasprotnikom jedrske energije, vse do sredine osemdesetih pa so v odmevnih akcijah napadale imperializem, sionizem in njegove gospodarsko-politične podaljške ter predstavnike patriarhalnega režima.
Čeprav festival Rdeče zore na patriarhalno nasilje ne odgovarja z orožjem, pa se s skupino Rote Zora strinjajo, da boj za pravice žensk še zdaleč ni končan, ni ločen od boja za družbeno pravičnost in ne more biti zgolj reformatorski.