Kakšna prihodnost čaka Metelkovo mesto? Foto: RTV SLO
Kakšna prihodnost čaka Metelkovo mesto? Foto: RTV SLO
Metelkova mesto, ruševine
Po rušenju Male šole so se na Metelkovi odločili zgraditi nov objekt - Osnovno šolo. Foto: RTV SLO
Mala šola, Metelkova
Podžupan Mestne občine Ljubljana Miloš Pavlica je izrazil presenečenost nad rušenjem Male šole. Foto: EPA

Ljubljanska občina, lastnica zemljišča, na katerem je avtonomni kulturni center, želi v sodelovanju z vlado Metelkovi kot prostoru umetniškega ustvarjanja dodeliti poseben status, na pristojnih ministrstvih pa menijo, da ga je mogoče obravnavati le s prostorsko in z gostinsko zakonodajo. Po besedah podžupana občine Miloša Pavlice so tudi drugod po Evropi za taka območja uredili specifično zakonodajo, saj območje, kot je Metelkova mesto, ni zgolj gradbeno območje, za katerega velja zakonodaja o objektih, ampak dajejo na primer umetniške inštalacije Metelkovi drugačno podobo in pomen.

In čeprav naj bi si po Pavlicevi trditvi legalizacije želeli tudi uporabniki Metelkove, so slednji to zanikali. Ti med drugim pričakujejo, da bo država stopila v kontakt tudi z njimi in ne le z lastnikom.

Ministrstva o Metelkovi
O statusu Metelkove mesta so se skušali na občini dogovoriti z ministrstvom za kulturo, ki pa se na njihove predloge ni odzvalo. Na ministrstvu menijo, da status Metelkove že urejajo zakoni s področja prostora, gradnje objektov in poslovanja društev, zato se pri njih z njo ne ukvarjajo. Tudi inšpektorat za okolje in prostor pojasnjuje, da ravnajo po veljavni zakonodaji, ki določa, da morajo odstraniti vse objekte brez gradbenega dovoljenja. Kot so za RTV Slovenijo še pojasnili, bodo v primeru, da se bo glede Metelkove kaj spremenilo, upoštevali nove predpise in objektov Metelkove ne bodo rušili.

Odprto pismo vladi
Uporabniki Metelkove mesta so v imenu plenuma slovenskih kulturnih, mladinskih in avtonomnih centrov vladi Republike Slovenije poslali odprto pismo, v katerem med drugim izražajo mnenje, da morajo oblasti v Sloveniji prenehati zatirati avtonomne kulturne, mladinske in umetniške centre in pobude. Ob tem so izrazili željo, da bi oblasti ravnale v duhu dobrega vladanja in celovito pristopile k ureditvi statusa teh centrov, pri tem pa bi obvezno sodelovali tudi centri sami. Prepričani so še, da je le tako mogoče doseči rešitev, ki bo upoštevala vso specifičnost teh prostorov in dejavnosti, ki v njih potekajo, in tako znala razumeti velik pomen, ki ga imajo za dobrobit družbe.

Od lokalnih in republiških oblasti plenum med drugim zahteva, da spremenijo odnos do avtonomnih kulturnih, mladinskih in umetniških centrov in namesto, da jih onemogočajo, vzpostavijo pogoje za njihovo neovirano delovanje, ob tem pa ukinejo prevlado osebnih interesov in profitne logike nad občim interesom in družbeno solidarnostjo.