V flavijskem amfiteatru, ki je ponujal sedišče do 50.000 obiskovalcem, so prirejali konjske dirke in gladiatorske boje. Foto: Reuters
V flavijskem amfiteatru, ki je ponujal sedišče do 50.000 obiskovalcem, so prirejali konjske dirke in gladiatorske boje. Foto: Reuters
Gianni Alemanno
Rimski župan Gianni Alemanno je projekt označil za epohalnega in ga primerjal z restavriranjem Sikstinske kapele v 80. in 90. letih. Foto: EPA
Kolosej
Gradnja Koloseja je trajala osem let, leta 80 pa ga je s slavnostnimi igrami odprl cesar Tit. Foto: Reuters

V galerijah in drugih kulturnih stavbah zahvalo za sponzorstvo posameznikom izkažejo tako, da po njih poimenujejo posamezna krila ali sobe, na Koloseju bo kaj takega seveda težje izvedljivo. A vseeno, na italijanskem ministrstvu za kulturo zagotavljajo, da se bodo sponzorji na objektu lahko promovirali, vendar bo moralo biti oglaševanje združljivo s podobo starodavne arene.
Restavracija antičnega amfitetara, ki jo je rimski župan Gianni Alemanno že pred časom označil za "epohalno" in jo primerjal z restavriranjem Sikstinske kapele med letoma 1984 in 1994, naj bi stala približno 25 milijonov evrov.
Restavratorska dela bodo zajela skoraj 13.000 kvadratnih metrov površine zunanjih zidov, že leta nujno potrebna obnova (iz stavbe občasno odpadajo kosi ometa) pa naj bi obsegala tudi namestitev zaščitne ograje, zagotovitev stalne osvetlitve ter zagotovitev večje varnost in preprečitev vsakodnevnega propadanja spomenika. Pred skoraj pol leta je Alemanno napovedal, da se bo obnova začela čez nekaj mesecev, a se je zbiranje sredstev – računajo na pomoč tako tujih kot domačih sponzorjev – očitno zavleklo dlje, kot so pričakovali.
Pred nekaj meseci so končali projekt, v katerem so strokovnjaki zaščitili kletne prostore Koloseja, da bi jih lahko odprli javnosti in obiskovalcem omogočili sprehajanje po prostorih, kjer so nekoč pred svojo usodo trepetali gladiatorji in kjer so bivale za krute igre nepogrešljive divje živali.
Ker zanimanje med številnimi turisti za obisk rimskega Koloseja vse bolj narašča, so rimske oblasti sklenile, da med 21. avgustom in 23. oktobrom ob sobotah omogočijo ogled amfiteatra vse do polnoči. V tako poznih urah se bodo turisti lahko sprehodili tudi po Karakalovih termah.
Dve tisočletji let star spomenik
Danes eno najbolj obiskanih točk v Rimu je začel graditi rimski cesar Vespazijan med letoma 70 in 72, leta 80 pa ga je dokončal Tit, prav tako pripadnik flavijske dinastije, zaradi česar je poznan tudi kot Flavijski amfiteater. Kolosej je največja sklenjena zgradba rimske antike, in sicer meri v višino 57 metrov, pokriva pa skoraj 20.000 metrov površine. Amfiteater, v katerem so rimski cesarji ljudem že pregovorno ponujali 'iger', je omogočal sedišče do 50.000 ljudem.