Kot je spomnil prvopodpisani pod zakon, poslanec SMC-ja Dragan Matić, je bilo področje kulture v Sloveniji v zadnjem obdobju močno prikrajšano tako v finančnem kot organizacijskem smislu, še posebej po koncu leta 2013, ko je prenehal veljati tretji zakon o kulturnem evru. Naslednji pa leta 2014 zaradi varčevalne politike preteklih vlad ni bil sprejet.

"Čeprav naša vlada obrača trend financiranja navzgor, pa je bilo ministrstvo za kulturo neuspešno pri dokončnem sprejemu t. i. kulturnega evra, na podlagi katerega bi se med drugim zagotovila dodatna namenska sredstva za sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših enot kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture," je dejal.

Po njegovih besedah bi država na podlagi uvedbe tega predloga zakona v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi v državnih proračunih zagotovila dodatnih 122,6 milijona evrov, in sicer za obdobje od leta 2018 do leta 2024. Kulturnim spomenikom v lasti države bi bilo, kot pravi, namenjenih 20,5 milijona evrov, kulturni dediščini preostalih lastnikov pa 11,5 milijona evrov. Javni kulturni infrastrukturi v državni lasti 62 milijonov evrov in javni kulturni infrastrukturi lokalnih skupnosti 11,5 milijona evrov.

Prav kulturna dediščina in infrastruktura se zdita Matiću v tem trenutku najbolj kritični. Vanju se v preteklih letih zaradi krize ni vlagalo dovolj denarja, niti v vzdrževanje kulturne infrastrukture niti za najosnovnejše posege na kulturni dediščini. Izrazil je tudi upanje, da bo zakon realiziran v večjem odstotku, kot so bili dozdajšnji.

Da bi bila prva obravnava že na marčni seji
"V SMC-ju menimo, da mora biti ohranjanje in krepitev slovenske kulturne identitete ter dostopnost do kulturnih dobrin in kulturne dediščine opredeljeno dolgoročno," pravi Matić. Prepričan je, da bo imelo sprejetje tega zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi oz. kulturnega evra pozitivne učinke na več ravneh, rešilo pa bo tudi več let trajajoč zastoj na področju ohranjanja kulture in kulturne dediščine. Poslanec SMC-ja upa, da bo prva obravnava predloga zakona že na marčni seji DZ-ja.

Cilji zakona so zagotavljanje javnega interesa na področju posredovanja in varovanja kulturnih dobrin, ohranjanje in varovanje kulturne dediščine, zagotavljanje trajne hrambe digitalnih kulturnih vsebin, zagotavljanje nujne javne kulturne infrastrukture za delovanje javnih zavodov s področja kulture ter ohranjanje dosežene in izenačevanje stopnje razvojnih standardov prostorskih razmer ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti.

Plače se počasi popravljajo, materialni pogoji za kulturo pa se ne izboljšujejo
Poslanec DeSUS-a Primož Hainz je spomnil na velik prispevek kulture pri obstoju slovenskega naroda in njegove identitete v zadnjih sto letih. Siromašenje kulture se je začelo z denacionalizacijskim zakonom in nadaljevalo s tajkunsko zgodbo in finančno krizo, ko se je varčevalo na vseh področjih, tudi pri kulturi, pravi Hainz. "Zdaj, ko gre nazaj, gre pa malce počasi," meni. "Plače naj bi se počasi popravljale, materialni pogoji za kulturo pa se ne izboljšujejo, to pa je tisto, kar je predmet tega zakona."