
Posnetke, ki so nastali v laboratoriju Volta izumitelja Alexandra Grahama Bella v 80. letih 19. stoletja, so v znanstvenem laboratoriju Lawrence Berkeley v sodelovanju s Kongresno knjižnico zdaj optično prebrali, uspelo pa jim je obuditi tudi zvočni zapis. Šest posnetkov so objavili na YouTubu, najbolj znanega, na katerem posneti govorec bere vrstice iz Hamleta, prilagamo na dnu besedila.
Bellov laboratorij je bil v tistih časih v tekmovalnem odnosu z laboratorijem Thomasa Alve Edisona, izumiteljem fonografa, ki je postal standardni način snemanja zvoka. Prvi danes znani posnetki na fonografu so iz leta 1888, posnetki iz Volte pa izvirajo izpred nekaj let prej.
Kako so v Ameriki leta 1880 govorili spontano?
Strokovnjaki za lingvistiko ugotavljajo, da se jezik na posnetku razlikuje od današnje ameriške angleščine in ima bolj britanski prizvok, a je treba upoštevati, da ne gre za spontani govor. Lingvisti namreč opozarjajo, da ljudje pred napravo za snemanje govorijo drugače kot sicer, še posebej je to držalo v času, ko je bilo snemanje zvoka nekaj redkega in skoraj fantastičnega. Prav Skriti mikrofon, ameriška komična radijska oddaja iz 40. let 20. stoletja, je ena najstarejših zbirk posnetkov spontanega človeškega govora.
Obujeni posnetki iz Volte so izjemno odkritje, raziskovalci so prepričani, da jim bo sčasoma uspelo obuditi tudi glas Bella samega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje