Intervencijo je izvedel umetniški kolektiv Kvadratni meter v sodelovanju z Inštitutom za študije stanovanj in prostora (IŠSP) in Aksiomo - zavodom za sodobne umetnosti Ljubljana.

"Dovolj nam je nenehne rasti cen, gradnje stanovanj, ki si jih nikoli ne bomo mogli privoščiti, starih, dotrajanih in neprimernih stanovanj ter nestabilnosti in tesnobe tržnega najema. Stanovanjska kriza še zdaleč ni pokopana, da bi se je lahko spominjali s postavljanjem spomenika. Nasprotno, vedno hujša je," so v napovedi zapisali organizatorji.

Dodali so, da so zato postavili spomenik "kot opomnik, da obstoječe stanovanjsko stanje ni samoumevno in da ga lahko s sistemskimi ukrepi presežemo. Državo pozivamo, da začne voditi dejavno in trajnostno stanovanjsko politiko – da postavi pravico do stanovanja za vse pred kratkoročne interese in dobičke za peščico."

Kako sploh do strehe nad glavo?
Odprtje spomenika je pospremila še strokovna razprava, kako v prihodnje uspešneje reševati stanovanjsko problematiko ter kako razviti pravičen in učinkovit sistem trajnostne stanovanjske preskrbe za vse družbene skupine – takšno, ki bo obenem odgovorna tudi do okolja in narave. Gosta sta bila strokovnjak s področja urbanih politik Anže Zadel ter arhitekt in publicist Miloš Kosec, pogovor z njima je vodila Maša Hawlina z IŠSP-ja.

Ob odkritju spomenika je bil premierno na ogled tudi kratki film Kje bomo pa jutri spali? v režiji Rajata Sharme, ki izhaja iz istoimenskega aktivističnega gibanja in predstavlja stanovanjsko problematiko z vidika različnih akterjev.

Del Podnebnih akcij Podnebnega programa
Spomenik stanovanjski krizi v organizaciji IŠSP-ja je del Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad ter Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Za predstavljena mnenja so izključno odgovorni nosilci projekta in ne odražajo nujno stališč ministrstva za okolje in prostor, Eko sklada ali projektnih partnerjev, so še sporočili organizatorji.