"Vsaka izmed koalicijskih strank je pred volitvami obljubljala prednostno obravnavo stanovanjskega področja. Tudi vlada je reševanje stanovanjskega vprašanja zapisala v koalicijsko pogodbo. Po enem letu se ni nič premaknilo in čakanja si ne moremo več privoščiti," je bilo poudarjeno v govoru pred okoli tridesetimi protestniki. "Mi smo tisti, ki leta čakamo na neprofitna stanovanja, mi smo najemniki, ki plačujemo vse višje najemnine za slaba stanovanja, smo tisti, ki smo se zaradi pomanjkanja sreče vrnili k staršem."

Zaradi neobstoja stanovanjskih politik protestniki od vlade zahtevajo, da pripravi ukrepe, ki bodo temeljili na izhodišču, da so stanovanja človekova pravica, do katere ima vsak dostop. Zahtevajo predvsem povečanje javnih najemnih stanovanj, regulacijo stanovanjskega trga, izvajanje aktivne zemljiške politike, razvoj stanovanjskega zadružništva, zadostne in kakovostne kapacitete za študente, starejše in ranljive skupine.

"Sankcionirajte oderuške najemnine"
Protestniki pričakujejo tudi finančno krepitev stanovanjskih skladov in gradnjo novih stanovanj ter da Slovenija doseže evropsko povprečje namenjanja 0,4 odstotka javnih izdatkov za gradnjo novih najemnih javnih stanovanj. Prav tako zahtevajo, naj se uskladi davek na dohodek pravnih oseb in del tega davka preusmeri v gradnjo dostopnih in kakovostnih stanovanj.

Prav tako pričakujejo regulacijo cen najema z omejitvami najemnin in sankcioniranjem oderuških najemnin, dvig davka na presežne nepremičnine in luksuzna stanovanja kot tudi sankcioniranje lastnikov praznih stanovanj, prepoved kratkoročnega oddajanja ter omejevanje prostorsko in okoljsko potratne luksuzne gradnje.

Predkupna pravica za neprofitno stanovanjsko preskrbo
Zahtevajo tudi ustavitev razprodaje za stanovanjsko gradnjo primernih zemljišč v javni lasti in namen zemljišč za javno stanovanjsko gradnjo in predkupno pravico za investitorje v neprofitno stanovanjsko preskrbo. Od vlade pričakujejo tudi podporo projektom stanovanjskega zadružništva.

Prav tako pričakujejo kakovostne nastanitve za študente, starostnike in ranljive skupine ter začetek analize podatkov na področju stanovanj, ki naj se redno objavljajo v poročilih in se na podlagi analiz upravlja nadaljnja stanovanjska politika.

"Bistveno je, da začnemo o stanovanjski krizi javno govoriti in politično aktivirati to problematiko," je o protestu dejal član iniciative Kje bomo pa jutri spali Klemen Ploštajner. Pri tem pa je izpostavil, da je treba stanovanjsko problematiko opredeliti kot družbeno težavo, in ne le težavo zgolj mladih. "Podatki kažejo, da je stanovanjska problematika zelo izpostavljena tudi pri starostnikih, ki se srečujejo z neprimernimi bivalnimi pogoji, izolacijo in podobno. Reševanje stanovanjske problematike zgolj pri eni skupini ljudi samo poslabša medgeneracijski konflikt. O stanovanjih je zato treba govoriti kot o človekovi pravici, in ne naložbi, ki prinaša dobre donose."

Protestni shod je vključeval tudi skupščino, kjer so se člani iniciative z drugimi udeleženci protesta pogovarjali o njihovih izkušnjah na stanovanjskem trgu. V iniciativi so se tudi srečali s tragičnimi zgodbami deložacij družin. "Ključno je zato tudi, da država poseže v najemniški trg z omejitvijo najemnin in preprečevanja najemov na črno," ob tem še poudarja Ploštajner.

Da je situacija v Sloveniji res kritična, je poudaril tudi Rok Ramšak iz iniciative. Pri tem je izpostavil, da je Slovenija po skoraj vseh statističnih kazalcih na dnu med državami EU-ja. "Tako ljubljanski kot mariborski stanovanjski sklad letno rešita uspešno le 10 odstotkov prošenj, kar kaže na strahotno pomanjkanje neprofitnih stanovanj. Za stanovanjsko dejavnost je Slovenija v proračunu leta 2018 namenila tri milijone letno oziroma 0,03 odstotka proračuna, kar je desetkrat manj kot to počnejo druge države. Samo Dunaj letno za stanovanjsko dejavnost nameni 500 milijonov evrov na leto." Prepričan je, da je zato treba stanovanjsko problematiko izpostavljati zlasti ob prihajajočem stanovanjskem zakonu. Obenem pa tako kot Ploštajner poudarja, da bi takojšnje rešitve v praksi učinek pokazale šele čez 10 let.

Ena izmed rešitev na improvizirani skupščini je bila ustanavljanje stanovanjskih zadrug, pri čemer gre za javne površine, člani zadruge pa imajo solastništvo v zadrugi, ki ji pripada stavbna pravica. Ramšak ob tem izpostavlja, da se je tak model v tujini že izkazal kot zelo učinkovit.