Na praznih zemljiščih v bližini džamije na Parmovi v Ljubljani, ki so (še) v lasti slabe banke, poteka protest civilne iniciative Kje bomo pa jutri spali?, s katero želijo opozoriti na stanovanjsko stisko, ki jo občutijo predvsem mladi.

"Namen protesta je opozoriti ne nesprejemljivo vedenje vlade, ki se je, z odplačnim prenosom zemljišč z DUTB-ja na stanovanjski sklad, odločila, da bo raje branila delovanje DUTB-ja in njegovo osnovno načelo maksimizacije vrednosti premoženja, ki ga ima v lasti, kot pa da bi zagotovila zemljišča za javno stanovanjsko politiko, ki se vse od osamosvojitve država ne izvaja," namen protesta pojasnjuje prostorski sociolog Klemen Ploštajner.

Platformo Kje bomo jutri spali?, ki se posveča stanovanjski problematiki, deloma jo sestavljajo študentje kot tudi mladi zaposleni, ki glede na razmere na slovenskem nepremičninskem trgu, kot pravi Ploštajner, ne morejo dobiti normalnih stanovanj, je k protestu spodbudila po njihovem mnenju nesprejemljiva poteza vlade na stanovanjskem področju.

Vlada je namreč letos junija ugodila željam državnega stanovanjskega sklada (SSRS) in odločila, da naj Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) nekatera primerna zemljišča odplačno prenese na SSRS. Prenos pa se bo izvedel po tržni ceni, ki jo bo ocenil neodvisni cenilec, ki ga bosta skupaj izbrala sklad in DUTB.

Ploštajner meni, da bi vlada lahko zemljišča tudi brez odkupa prepustila SSRS-ju. "V konkretnem primeru bi morala vlada sprejeti odločitev, da ima v tem primeru večjo prioriteto stanovanjsko področje kot pa donosnost DUTB-ja. Le-ta že tako ali tako deluje dovolj donosno. Vlada bi morala sprejeti odločitev, da bi ta zemljišča brezplačno prinesla na stanovanjski sklad in mu omogočila, da bi lahko tam gradil. Ena od primarnih težav slovenskih stanovanjskih skladov je, da nimajo dovolj kakovostnih zemljišč za gradnjo stanovanj," pravi in poudarja, da sta primarni nalogi države na stanovanjskem področju zagotavljanje kakovostnih zemljišč skladom ter zagotavljanje sredstev za njihovo delovanje: "Tu je država odpovedala na obeh področjih. Zdi se mi, da država sklada ni dokapitalizirala vse od leta 2009. Skladu pa prav tako ne bo brezplačno prepustila zemljišč, temveč jih bo odkupila od DUTB-ja."

Manj zanimive parcele kot dokapitalizacija sklada

Vlada bo sicer z odkupnim prenosom z eno potezo zagotovila tako zemljišča kot dokapitalizacijo državnega stanovanjskega sklada. "Država bo dokapitalizirala sklad iz proračuna v znesku odkupa. Kar pomeni, da bo država dala denar skladu, sklad pa DUTB-ju. Načeloma bo dokapitalizirala DUTB, ne pa stanovanjskega sklada," opozarja eden od pobudnikov protesta, ki bo potekal na Parmovi cesti, kjer sicer zemljišče ni predvideno za prenos. Vendar želijo s tem opozoriti, da se je vlada odločila, da bodo na stanovanjski sklad prenesena tržno manj zanimiva zemljišča.

Predvidoma do konca leta naj bi SSRS dobil zemljišča na zahodnem robu Ljubljane, pri nekdanjem kamnolomu v ljubljanskem Podutiku, Brod Drage v Novem mestu, ki jih je slaba banka kupila na dražbi in v Rožni Dolini pri Novi Gorici.

"Zemljišče v Novem mestu ima zanimivo zgodovino," pravi Ploštajner in pojasnjuje, da ga je v začetku leta nameravala odkupiti iz stečajne mase novomeška občina. DUTB pa je to preprečil in ga na dražbi, ker je šlo za del terjatev DUTB-ja, sam odkupil v stečajnem postopku podjetja Brod Investa. Novomeški občini pa naj bi ga nato ponudil po višji ceni.

Stanovanja, tudi za najem, vedno težje dostopna

Ploštjaner, ki kot mladi raziskovalec na FDV-ju proučuje slovenski nepremičninski trg, sicer pravi, da je stanovanjsko področje v Sloveniji v obupnem stanju in da so leta neobstoječe stanovanjske politike za seboj pustila opustošenje, ki ga živimo danes.

Stanovanjska problematika v Sloveniji sicer ni nič novega, saj je taka vse od osamosvojitve in še dlje. Toda Ploštajner opozarja, da je razlika v tem, da traja že tako dolgo, da se je akumuliralo veliko problemov. "V prvem obdobju rasti cen na nepremičninskem trgu je bilo nekaj manevrskega prostora, boljše službe, lažje zaposlitve in lažja pot do posojila. Tržno se je gradilo več dostopnih stanovanj, več je bilo tudi dostopnih zemljišč v okolici Ljubljane," našteva.

Cene stanovanj so po njegovih besedah zdaj že višje, kot so bile pred finančno krizo leta 2008, ko je cvetel nepremičninski trg. Prav tako cene najema. "Stanovanja tudi postajajo vedno bolj tržno blago. Ljudje jih ne kupujejo in prodajajo z namenom bivanja, temveč je vedno več investitorjev. Če pogledamo lastniško strukturo, se krepi lastništvo pravnih oseb, ki kupujejo in prodajajo stanovanja. V primerjavi z obdobjem 2004–2008, ko so bili arhetip novogradenj Celovški Dvori, ki so merili na srednji razred, je večina novogradenj višjega in celo luksuznega razreda. Cene gredo od 3500 evrov za m2 navzgor," še dodaja.