"Vlado Marjana Šarca vleče na desno. Sporazuma z Levico se ne drži, v njenih politikah se pojavljajo močne neoliberalne in avtoritarne tendence. Levica ne bo podprla proračuna za leti 2020 in 2021, če ne bo vlada te namere opustila ter dosledno spoštovala sporazuma z Levico,” je po seji sveta dejal koordinator Levice Luka Mesec.

"Stališče sveta stranke je, da vlada Marjana Šarca na obeh točkah ne izpolnjuje pričakovanj. Izvajanje sporazuma o sodelovanju je od začetka pod pričakovanji. V celoti je bil realiziran le zakon o nepremičninskem posredovanju," so zapisali pri Levici in poudarili, da vlada tako ni sprejela zakona o prenosu stanovanj s slabe banke na stanovanjski sklad, kar pomeni odmik od dogovorjenega cilja 10 tisoč novih najemnih stanovanj. Na ravni koalicije pa se je ustavila minimalna urna postavka za študentsko delo.

Davčna razbremenitev bogatih
Prav tako v stranki vladi očitajo dohodninsko reformo, "ki bo javne finance oklestila za 128 milijonov evrov v imenu davčnih odpustkov za 5 odstotkov najbolje plačanih v državi". Moti jih tudi uvajanje policijskega nadzora nad letalskimi potniki, napovedana podvojitev sredstev za Sovo in pošiljanje brezpilotnih letalnikov na mejo s Hrvaško. V Levici ocenjujejo, da taka vlada ni leva, temveč avtoritarna in neoliberalna.

Vladi očitajo tudi neobstoječo podnebno politiko, saj se skrb za podnebje ne upošteva pri načrtovanju investicij, prav tako pa ne občutijo trajnostno naravnane politike pri javnem prevozu. "In ne nazadnje, kljub napovedim po socialnem in razvojnem proračunu, se v jeseni napovedujejo rezi v kulturo, ne bo več sredstev za znanost, vlada pa se je poslužila tudi protisocialnih politik, ukinila bi namreč socialni dodatek za aktivnost, ki bi prizadel revne in revne zaposlene. Za razliko od preteklih vlad, ki so varčevale na najšibkejših v času gospodarske krize, aktualna vlada to počne v času konjunkture," so še zapisali.

Mesec: Upali smo na vlado, ki ne bo varčevala na revežih
Mesec je spomnil, da so se Šarčevo vlado odločili podpreti iz dveh razlogov. Pričakovali so, da bodo dogovori držali in da bodo lahko izvajali projekte iz sporazuma za letos, kjer so si kot prioritete zadali stanovanjsko politiko, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in odpravo prekarnosti. Drugi razlog za to, da so podprli premierja Marjana Šarca in rebalans proračuna za lani, je bilo po besedah Mesca pričakovanje, da bo Slovenija "po dolgih letih neoliberalnih vlad končno dobila levosredinsko vlado, ki ne bo varčevala na revežih, ki bo odpravljala temeljne razvojne in socialne težave družbe in bo imela okoljski program".

Po navedbah Mesca bodo pri Levici še odločali o morebitni prekinitvi sodelovanja z vlado. Za zdaj sodelovanja z vlado še ne prekinjajo, pač pa jo le opominjajo. Mesec je zatrdil, da so pripravljeni tudi na predčasne volitve. "V politiki nismo zato, da bi imeli varne funkcije in zagotovljene osebne dohodke, ampak zato, da zadeve spreminjamo, da delamo, kar smo obljubljali pred volitvami, torej ustvarjamo blaginjo za vse, ne le za peščico," je zagotovil.

SAB: Ta vlada je zelo levo usmerjena
Premier Šarec pogojev Levice za zdaj še ne komentira, prav tako molčijo v večini koalicijskih strank. Odzvali so se le v SAB, kjer verjamejo, da bo Levica podprla proračun, saj so politike te vlade zelo levo usmerjene tudi po njihovi zaslugi. "To smo lahko videli pri predlogu financiranja šolstva," je navedel generalni sekretar stranke Jernej Pavlič. Dodal je, da pričakujejo bolj intenzivna usklajevanja med LMŠ in Levico, ključno pa je, da se morajo dogovorov tudi držati.

Pogoji Levice za podporo proračunu so še podkrepili napovedi, da bo sprejemanje proračuna jeseni za koalicijo eden najtežjih projektov, ki lahko zaznamuje politični prostor. Manjšinska vlada želi za primer veta proračunskim dokumentom zagotoviti 46 glasov, kar pa pomeni, da potrebuje tudi glasove zunaj koalicije. Premier Marjan Šarec je tako koalicijskim partnericam že omenil možnost vezave zaupnice na proračunske dokumente.