O spremenjenih zakonih, ki bi bili lahko sprejeti do konca leta, ministrstvo pričakuje "intenzivno javno razpravo".

Slovenska matica visi na nitki
Namen zakona o Slovenski matici je zagotavljanje dolgoročnega obstoja in s tem nadaljevanje dejavnosti te ugledne ustanove, ki je bila za slovensko zgodovino neprecenljiva, njen pomen pa se zlasti z izjemno založniško dejavnostjo ohranja še danes. Zakon bi tako podrobneje uredil njen status ter zagotovil proračunska sredstva za tri zaposlitve: za dve bi jih zagotovilo ministrstvo za kulturo, za eno pa ministrstvo, pristojno za znanost.

Trajno rešitev nadaljnjega delovanja Slovenske matice, ki je v javnem interesu, lahko zagotovi zgolj sistemska ureditev statusa in financiranja najnujnejših stalnih stroškov njenega delovanja, kar bo omogočilo nemoteno, vsaj v osnovnem obsegu manj obremenjeno programsko delovanje Slovenske matice, piše v uvodu zakona.

Spremembe pri Prešernovih nagradah še niso jasno formulirane
Ministrstvo namerava v prvi polovici leta pripraviti še novelo zakona o Prešernovih nagradah. Šlo bo za "posodobitev nekaterih členov, kajti obstoječi zakon je bil eden prvih v samostojni Sloveniji in ni predvideval strukturnih sprememb, ki jih je tudi v umetnost prinesla digitalizacija". Nekaj bo po trditvah ministrstva tudi popravkov, ki bodo izvirali iz spoznanj ob četrt stoletja njegovega izvajanja.

Razprava o spremembah zakona o medijih se je začela že letos
Potrebo po celoviti prenovi medijske zakonodaje - to v glavnem določajo trije predpisi, poleg omenjenih dveh še zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah iz leta 2011 - so že pred koncem prejšnjega desetletja narekovale velike strukturne spremembe v medijih, ki so bile med drugim posledica hitrega razvoja digitalnih tehnologij, spremenjenih bralnih navad in učinkov gospodarske krize. Ob pomoči skupine medijskih strokovnjakov je ministrstvo leta 2010 oziroma 2011 pripravilo povsem nova zakona o medijih in RTV Slovenija, vendar so prvega na referendumu zavrnili državljani, drugega pa državni zbor že po prvem branju.

Ministrstvo je takrat presodilo, da celovite prenove medijske zakonodaje ni mogoče izpeljati brez podlage v nacionalni medijski strategiji, saj, kot je zapisalo v njenem uvodu, "skušajo posamezni (vplivni) deležniki svoje parcialne interese prikazati kot javni interes in s tem pogojevati sprejem ustreznih parcialnih zakonskih rešitev in ukrepov".

Zakon o medijih je bil nazadnje pomembneje spremenjen in dopolnjen leta 2006. Letos je prestal dva manjša popravka: najprej pri določbah o predvajanju slovenske glasbe na radijskih postajah ter regulaciji komentiranja v spletnih medijih. Pri kvotah in intervalih slovenske glasbe na radiih, ki so izzvali burno polemiko v javni in parlamentarni razpravi, je bil takoj zatem spremenjen še drugič.

O reorganizaciji RTV Slovenija
S prenovljenim zakonom o medijih se želi ministrstvo "prilagoditi radikalno spremenjeni medijski krajini zaradi digitalizacije", delno pa tudi zagotoviti javni interes na področju medijev zaradi "precej ponesrečene tranzicije zlasti na področju tiska in radia". Posledica na eni strani je hiranje celotne dejavnosti z redkimi izjemami, na drugi pa težave, ki izvirajo iz koncentracije lastništva. Pri zakonu o RTV pa se namerava lotiti zlasti "dolgo zahtevane depolitizacije in reorganizacije tega javnega zavoda ter nujnosti ambicioznega soočenja z digitalno (r)evolucijo".

Načrtovani umik politike iz kulture - več moči strokovni javnosti
Tretji največji zalogaj v prihodnjem letu bo zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Njegov cilj je celostna prenova kulturnega modela, ki temeljite spremembe ni doživel vse od konca druge svetovne vojne, ko je Jugoslavija uveljavila sistem državno financirane kulture. Tako je država skupaj z občinami še vedno njen daleč največji financer, s tem pa vsem varovalkam navkljub tudi glavni odločevalec.

"Želja je, da se z zakonskimi spremembami pomemben delež odločanja prenese na strokovno javnost, nekaj več pa tudi na javnost. V precejšnji meri naj bi šlo za umik države - in politike - iz kulture, razen iz osrednjih nacionalnih institucij, vsekakor pa je cilj zakona ohraniti vrhunsko kulturno produkcijo v skladu z javnim interesom," pravijo na ministrstvu.

Razprava o izhodiščih prenove kulturnega modela, ki jo ustvarjalci pričakujejo že leta, se je odprla ob letošnjem ta veselem dnevu kulture, 3. decembru. S prenovo želijo uskladiti sistem, v katerem imata film in literatura samostojni agenciji, druga področja pa se administrativno in vsebinsko urejajo na ministrstvu, na novo opredeliti pristojnosti ter odgovornosti javne službe, posodobiti delovanje javnih zavodov ter premisliti vlogo in način delovanja samozaposlenih v kulturi.

Na srednji rok pa bo treba več pozornosti posvetiti tudi pridobivanju neproračunskih sredstev, saj se javna sredstva ne bodo bistveno povišala, so prepričani na Maistrovi 10.