Numizmatiki in predstavniki zbiralcev vojaških predmetov so na novinarski konferenci pred iztekom omenjene abolicije (izteče se 1. marca) povedali, da po njihovem mnenju zakon o varstvu kulturne dediščine ni ustaven, hkrati pa pripravili tudi peticijo proti inkriminaciji zbirateljstva v Sloveniji in proti podržavljenju zasebnih zbirk.

Razlastitev premoženja ali upravičeno vračanje?
Lastnik Vojnega muzeja Logatec Janez Švajncer, ki je decembra lani vložil pobudo za oceno ustavnosti več členov zakona o varstvu kulturne dediščine, verjame, da bo ustavno sodišče razumelo problematiko. V nasprotnem primeru bo šlo po njegovem mnenju za razlastitve premoženja. Ustava sicer zagotavlja pravico do zasebne lastnine, a Švajncer dodaja: "Zakon o varovanju kulturne dediščine pa v nasprotju z ustavo določa, da je arheološka najdba ali ostalina lastnina države," in meni, da "to obremenjuje tako lastnike zemljišč kot lastnike vseh starin".

"Naša ustava ne pozna razlastitve premičnin, lastninska pravica pa se lahko odvzame le z odškodnino ali nadomestilom, ki ga določa zakon," je tudi poudaril Švajncer, ki je po izobrazbi pravnik. Pri tem se mu zdi sporno, da zakon o kulturni dediščini ne določa nobenega nadomestila ali odškodnine, ampak le strošek hranjenja. Lastnik muzeja je opozoril tudi na spornost kaznovanja in kaznivega dejanja, ki ga kazenski zakonik ne pozna, in na dejstvo, da zakon ne more veljati za nazaj.

Bodo zasebni muzeji propadli?
Po besedah zgodovinarja in zbiralca Jakoba Marušiča zakonodajalec med drugim ni bil uvideven do zasebnih muzejev, saj ti po novem ne bodo mogli več pridobivati novih predmetov, s čimer bodo sčasoma postali nezanimivi. Po ocenah Numizmatičnega društva Slovenije je pri nas približno 3.000 zbiralcev kovancev in vojaških predmetov. In če ima vsak zbiralec v povprečju 500 kosov, pomeni to 1,5 milijona predmetov, ki bi jih morali muzealci popisati, kar po Marušičevih izračunih znese 52 let dela.

C. R.