Scenarij umetniškega programa prireditve z naslovom V jezik so zapisane sanje podpisujejo Dušan Šarotar, Tatjana Doma in Primož Ekart, ki je tudi režiser prireditve.

Prešernovo nagrado, najvišje priznanje na področju umetnosti v Sloveniji, lahko prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Letošnja prejemnika sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.

Nagrado Prešernovega sklada pa prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne sfere. Letošnji prejemniki so: vizualna umetnica Nika Autor za dve samostojni razstavi ter serijo eksperimentalnih filmov, oblikovalski kolektiv Grupa Ee za poseben in zelo izrazit oblikovalski opus v zadnjih treh letih, glasbenik Tomaž Grom, ki se je v zadnjih letih kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, iniciator dogodkov, snemalec, režiser, vodja Zavoda Sploh uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru, pisateljica Nataša Kramberger za esejistično zbirko Po vsej sili živ, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac za režijo treh prebojnih uprizoritev v zadnjih treh letih ter oblikovalec zvoka Julij Zornik za prepoznavno in izstopajoče oblikovanje zvoka na filmih v zadnjih treh letih.

Nagrade bo podelila predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac, ki bo tudi slavnostna govornica na prireditvi. Nagrajenci se bodo pred proslavo sešli v Galeriji CD, kjer jih bo poleg Zdenke Badovinac pozdravila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Poslanica ministrice: "Kultura širi meje našega sveta. Naj bo brezmejen!"
V poslanici ob Prešernovem dnevu je ministrica za kulturo zapisala, da je kultura temelj povezovanja, dialoga in iskanja odgovorov na izzive časa. Kultura je namreč tista, ki gradi skupnost, spodbuja k ustvarjalnosti, odprtosti in solidarnosti, prav tako nam pomaga razumeti sebe, druge in svet okoli nas. Poudarila je, da je to leto posvečeno kulturi, med drugim z Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK), ki se uradno začne 8. februarja in bo potekala na stičišču Slovenije in Italije pod geslom GO! Borderless – Gremo brezmejno ponuja vizijo prihodnosti, v kateri kultura presega zgodovinske razlike, nacionalne meje in povezuje ljudi, skupnosti ter poziva k miru.

Kot je zapisala Asta Vrečko, EPK ni le festival kulture in umetnosti, ampak ima razvojni potencial, ustvarja nove prostore za skupnost, obuja pozabljene kotičke, spodbuja trajnostni in kulturni turizem, povečuje dostopnost, razmišlja o skupni prihodnosti ter omogoča, da umetnost in kultura postaneta del našega vsakdana.

"Kultura ni pomembna le na praznik in ob velikih dogodkih – vsak dan so med nami ljudje, ki skrbijo za bogastvo jezika, književnosti, glasbe, filma, gledališča, arhitekture, kulturne dediščine in umetnosti v vseh njenih izrazih. Njihovo delo je neprecenljivo. Zato je prav, da spoštujemo njihovo delo in ustvarjamo stabilne razmere za razvoj kulture, saj ta oblikuje tako našo sedanjost kot prihodnost," piše v poslanici.

Ministrica je poudarila še, da je ob ustvarjanju sodobne kulture in umetnosti pomembna tudi skrb za kulturno dediščino. Naša emancipacija skozi zgodovino je bila utemeljena prav na kulturi. "Smo ena redkih držav, ki ima državni praznik, posvečen kulturi. To je dragocena dediščina naše preteklosti in opomnik o pomenu kulture za našo družbo. Bodimo na to ponosni. Zato naj bo praznik kulture vsak dan. Praznujmo skupaj – s knjigo, glasbo, filmom, gledališčem ali obiskom razstave," je še zapisala ministrica v poslanici ob kulturnem prazniku.

"Kultura je globoko vtkana v vsakdanjik"
Ob zaznamovanju praznika se premalokrat zavemo, kako globoko je kultura vtkana v naš vsakdanjih. Kultura ni le umetnost in dediščina, temveč tudi način, kako tkemo medčloveške odnose, je v poslanici ob kulturnem prazniku zapisal predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič. Tudi on se je ob tem navezal na EPK v Novi Gorici in Gorici ter ocenil, da je kulturno povezovanje preseglo zgodovinske meje.

Lotrič je v poslanici opozoril na spreminjanje medijske zakonodaje, ki naj bo po njegovem sprejeto na podlagi širokega družbenega konsenza in z mislijo na dolgoročno stabilnost medijskega prostora. Izpostavil je, da so svobodni in pluralni mediji temelj zdrave družbe, saj oblikujejo kulturni prostor in omogočajo odprto, demokratično razpravo. Njihova neodvisnost pa je ključna za varovanje kulturne raznolikosti ter za dostop do kakovostnih in nepristranskih informacij, ki bogatijo našo skupnost in krepijo demokratične vrednote.

Nadalje je spomnil tudi na spreminjanje zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, kjer po njegovem niso upoštevali opozoril, da zakon ne odpravlja ključnih težav in da so merila za dodeljevanje dodatkov neustrezna. Kot je zapisal, se v DS zavzemajo za celovite in pravične rešitve, ki ne bodo povzročale razlikovanja med ustvarjalci. Lotrič namreč zagovarja, da mora biti kultura dostopna vsem - tudi starejšim in invalidom. "Naj nas kultura še naprej bogati, navdihuje in povezuje," je sklenil svoj zapis.