Po podatkih Društva Kočevarjev staroselcev, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 in ima v Sloveniji nekaj več kot 200 članov, so današnji sicer redki Kočevarji potomci v 14. stoletju naseljenih nemško govorečih kolonistov.

Na t. i. Kočevarskem, pretežno gozdnatem območju jih je največ živelo leta 1870, in sicer približno 26.500.

Gospodarska kriza v tridesetih letih prejšnjega stoletja in posledičnega izseljevanja sta pred drugo svetovno vojno skrčila njihovo število na približno 12.500. Glavnina teh pa se je med drugo svetovno vojno izselila.

Ko zazveni izvirna kočevarščina
Kočevarska dediščina na Topliškem je sicer še vedno živa, vendar želijo njenemu ohranjanju dodati več turističnih prvin in v občino, ki veliko stavi na turizem, pritegniti nove goste.

V pripravah na Dneve kočevarske kulture so v Kočevskih Poljanah med drugim popisali in označili vse objekte, ki sodijo v register nepremične kulturne dediščine. Med kočevarskimi dnevi bodo postregli tudi s tradicionalnimi jedmi.

Med več kot 15 prireditvami pa so med drugim opozorili na sobotna slikarski ex-tempore in pohod po poti Kočevarjev, fotografski tečaj, predvajanje filma v izvirni kočevarščini Gotscheabar lont oziroma Dežela Kočevarjev - Izgubljena kulturna dediščina in kratki tečaj kočevarske govorice.

Prireditve bodo od 11. do 19. septembra potekale večinoma v Kočevskih Poljanah, nekaj jih pripravljajo tudi v Dolenjskih Toplicah.