Sofoklej je sicer napisal več kot 120 dram, vendar se jih je v celoti ohranilo le sedem. Bil je sodobnik ali celo mlajši od drugega izmed trojice najbolj znanih starogrških dramatikov, Ajshila, in starejši od Evripida. Najbolj znane so njegove Tebanske drame, ki obravnavajo Ojdipa in Antigono: Kralj Ojdip, Ojdip na Kolonu in Antigona. Sofoklejev najmočnejši vpliv na razvoj dramatike je bil v uvedbi tretjega igralca, v redukciji vloge antičnega zbora (v primeru Antigone zbora tebanskih starcev) na račun bogatejše naracije in v kompleksnejšem oblikovanju likov v primerjavi s predhodnimi pisci.
Po Sofoklejevi Antigoni iz leta 442 pred našim štetjem so najbolj znan še: Anouilhova drama iz leta 1942, opera Carla Orffa, za Slovence pa še posebej Smoletova iz leta 1960 (prav te dni je doživela premiero na odru SNG Nova Gorica), še eno izmed štirih besedil za letošnjo maturo iz slovenščine. Uredništvo igranega programa je januarja predvajalo v svojem programu že Grumovo Dogodek v mestu Gogi, Smoletovo Antigono, Ibsenovo Noro (vse prirejene za radio), s premiero Sofoklejeve Antigone pa zaključuje letošnji maturitetni ciklus.
Antigona je otrok Ojdipa in Jokaste in Ismenina sestra. Imata še brata Polinejka in Eteokla, vsi pa so bili spočeti v incestuoznem razmerju matere in sina. Brata sta se borila med obleganjem Teb na nasprotnih straneh. Vojne je konec, oba brata sta v boju umrla, vendar so tistega, ki se je boril za Tebe, pokopali z vsemi častmi, drugega pa pustili ležati na milost in nemilost roparskim živalim. Antigonin stric Kreon, ki po Ojdipu prevzame tebansko žezlo, Polinejka ne pusti pokopati in njegov pokop vsem prepove. Antigona se upre in ga skrivaj objokuje, počasti in pokoplje, zato jo kljub svarilom vidca Tejrezijasa da živo zapreti pod zemljo. Njegov sin Hajmon, Antigonin ženin, v obupu naredi samomor, sledi mu tudi Kreonova žena Evridika, Ojdipova sestra in Hajmonova mati. Kreon prepozno spozna svojo zmoto. Zgodba sproža številna etična in politična vprašanja, problematizira družinska razmerja, kar je poleg nespornih dramaturških kvalitet še dodatno gonilo njenih vsakič novih interpretacij in razumevanja v različnih kulturah in obdobjih.
Tokratno radijsko igro je zrežirala Ana Krauthaker, ki pravi, da "je režija želela pustiti prostor vsem interpretacijam Antigone, svoje pa ustvariti kot presečišče močnih in natančnih igralskih interpretacij in glasbene perspektive, ki sta jo ustvarila Goran Krmac kot skladatelj in izvajalec ter vokalistka Irena Tomažin".
Naslovno vlogo je interpretirala igralka Doroteja Nadrah: "Pri delu sem z režiserko v Antigoni iskala motive za njen pristop predvsem v njeni osebni zgodovini, vlogi, ki jo prevzema znotraj zgodbe svoje družine. Spraševala sem se, kdo je Antigona v trenutku drame, kateri odnosi določajo njeno vlogo, in ugotovila, da živi v svetu med mrtvimi in živimi, saj s svojim delovanjem bori za mir, ki naj pripada tistim, ki so odšli. Antigona se v trenutku drame poistoveti z umrlim Polinejkom, ki mu Kreon odmeri najhujšo kazen – nepokopano truplo mrtvega namreč duši in ne dovoljuje prehoda v Had."
Igralka je dodala še, da je Antigona "pokop, ki bi prinesel posmrtni mir njenemu bratu, pripravljena opraviti tudi za ceno svojega življenja in miru ljubljenih, ki so še z njo. Serija dogodkov po tem, ko zagrebe truplo Polinejka, pa jo pripeljejo do groba, v katerem je živa zakopana, kjer tudi zanjo ni možnosti ne dostojne smrti ne življenja. Antigono vidim kot tragičen lik, ki v svojem življenju ne zmore zaživeti onkraj zgodovine svoje družine in ne dočaka trenutka, ko Kreon spregleda zmoto svoje tiranske vlade," je še dodala Doroteja Nadrah.
O vlogi Kreona je igralec Vladimir Vlaškalić izjavil: "Rad snemam z Ano Krauthaker, saj je delo z njo sproščeno, hkrati pa osredotočeno, in imava dobro komunikacijo. Antigona in Kreon stojita na različnih bregovih: Ona osebno jemlje družino, on pa državo … Torej to igro gledam s stališča osebnih prioritet protagonistov. Vsak od njiju trdno stoji za svojimi interesi in ne odstopa, s tem pa hranita drug drugega v nepopustljivi samodržnosti. Kreon je v njej popolnoma zaslepljen, njegove poteze so sicer v korist države, vendar prizadevajo njegovo družino. Za to plačata oba visoko ceno: ona živa zazidana, on brez ljubljenih pa ostane sam – živ, ampak mrtev. Mislim, da je tema zelo aktualna in zmeraj bo. Živimo zazidani in omejeni, naše življenje pa določajo pogoji in manipulacije."
Ismeno igra Lara Wolf, Hajmona Stane Tomazin, Tejreziasa Sandi Pavlin, Vodjo zbora Matija Vastl, Stražaja Žiga Udir, Glasnika Nejc Cijan Garlatti, Evridiko Pia Zemljič, zbor pa sestavljata Blaž Šef in Irena Tomažin. Tonski mojster je bil Matjaž Miklič, fonetičarka Mateja Juričan, dramaturginja pa Vilma Štritof. Igra je bila posneta decembra 2022 v studiu 02.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje