Kjer sta nekoč stala orjaška kipa Bude, danes zevata veliki luknji. Jih bodo do leta 2009 zares zapolnili z rekonstrukcijama kipov? Foto: EPA
Kjer sta nekoč stala orjaška kipa Bude, danes zevata veliki luknji. Jih bodo do leta 2009 zares zapolnili z rekonstrukcijama kipov? Foto: EPA
Kip Bude v afganistanski pokrajini Bamjan
Kipa sta bila nekoč prekrita z zlato barvo. Foto: EPA
Kraj, kjer sta stala kipa Bude
V steni, ki sta jo prekrivala kipa, so odkrili številne jame, katerih stene krasijo starodavne poslikave. Foto: EPA

Več nevladnih organizacij je članom afganistanske vlade in afganistanskemu predsedniku Karzaju predstavilo načrt rekonstrukcije kipov. Projekt bosta vodila Paul Bucherer Dietschi, direktor afganistanskega muzeja v izgnanstvu, in profesor Armin Grün z inštituta za fotogrametrijo v Zürichu. Postavitev kipov pa se bo zgodila le, če bo projekt odobril Unesco. Junko Okahaši iz enote Unesca, ki deluje v osrednji in južni Aziji, je sporočil, da so ruševine morda boljši spomin na nekdaj mogočna kipa kot pa nadomestek. Tudi če bo projekt odobren, pa kipa ne bodo dokončani pred letom 2009.

Talibanski skrajneži so bili tudi "koristni"
Zanimivo je še eno sporočilo, ki ga je posredoval Unesco. Njegov sodelavec Christian Manhart je za časopis Guardian povedal, da je bilo uničenje kipov tudi "koristno". Arheologi so namreč v steni, v kateri sta stala kipa, odkrili številne jame, okrašene z zanimivimi antičnimi poslikavami. Tudi ko bodo jame povsem raziskane, bodo še vedno ovirale postavitev novih kipov. Vanje so se namreč naselili nekateri najrevnejši prebivalci tega območja, za katere bo seveda pred začetkom kiparskih del treba poiskati nova bivališča.

Druga možnost: Laserska projekcija
Bolj kot Unesco pa so nad načrtom navdušeni Afganistanci. Guverner pokrajine Bamjan Habiba Sarabi je dejal, da želijo obnoviti vsaj en kip. Pred začetkom del pa je nujno treba utrditi stene, katerih strukturo so eksplozije, ki so "pokončale" kipa, razrahljale. Sarabi še vedno razmišlja tudi o projektu, ki ga je že lani predlagal kalifornijski umetnik Hiro Jamagata. Ta meni, da bi lahko kipa nadomestila tridimenzionalna laserska projekcija, ki bi prikazovala nekoč eno glavnih kulturno-zgodovinskih atrakcij v Afganistanu. Unescovi možje, ki bedijo nad vsemi posegi na mestu, na katerem sta stala kipa, ki sta bila uvrščena tudi na Unescov seznam spomenikov svetovne dediščine.

Kipa kot pričevalca nekoč cvetoče budistične skupnosti
Eden glavnih promotorjev rekonstrukcije kipov Paul Bucherer Dietschi je kipa označil kot vez med kulturo evropskega in azijskega območja. Kipa sta bila namreč oblikovana v helenističnem slogu, saj so jih zgradili potomci antičnih Grkov, ki so se priselili na to območje. Ta slog so poimenovali tudi grško-budistični slog. Prvega izmed obeh kipov so zgradili leta 507, večji pa je bil dokončan leta 554. Da so orjaška kipa zgradili ravno v pokrajini Bamjan, ni bilo naključje. Kitajski budistični romar, ki je okoli leta 630 potoval skozi to deželo, jo je namreč opisal kot cvetoče budistično središče z več kot desetimi budističnimi samostani in več kot tisoč menihi. Pozneje je budizem iz dežele pregnal muslimanski proselitizem in budistična skupnost je kmalu popolnoma izginila. Ravno zato sta bila kipa pomembna dokumenta o enem izmed zgodovinskih obdobij.