Kot je za nizozemski radio povedala nizozemska ministrica za kulturo Jet Bussemaker, pogajanja za zdaj potekajo dobro: na ministrstvu si prizadevajo, da bi ceno prepolovili, sicer pa bodo denar zbirali še pri zasebnih donatorjih.

Če bo prodaja speljana, bo to najdražji nakup katerega koli državnega muzeja v Evropi ali v ZDA. Trenutno rekord držita dve Tizianovi platni, ki sta jih med letoma 2009 in 2012 s skupnimi močmi kupili škotska in londonska Narodna galerija. Odšteli sta 95 milijonov funtov (dobrih 131 milijonov evrov). Seveda obstajajo tudi poročila o višjih vsotah, a ne z Zahoda: Katar je februarja za Gauguinov portret dveh tahitijskih deklet odštel 300 milijonov dolarjev.

"Gre za zdaj ali nikoli. Če ju ne bomo kupili zdaj, bosta prišli v roke bogatih naftnih šejkov, in potem ju javnost ne bo videla nikoli več," je ob tem še pripomnila ministrica.

Rembrandt je poročna portreta, na katerih sta upodobljena zaročenca Maerten Soolmans in Oopjen Coppit, naslikal leta 1634. Portretiranca sta naslikana v naravni velikosti. Po ocenah strokovnjakov sta portreta v Rembrandtovem zgodnjem opusu edinstvena.

Portreta je leta 1877 neka nizozemska plemiška družina prodala družini Rothschild, ki ju zdaj ponuja na prodaj.

Umetnini, skriti pred javnostjo
Če bo muzeju res uspelo zbrati zahtevana sredstva, bi sliki v Amsterdam, kjer sta nastali, pripotovali že v nekaj tednih. V zasebnih zbirkah domujeta že 400 let in za javnost sta bili v zadnjih 150 letih razstavljeni enkrat samkrat, leta 1956 v Rotterdamu (na skupni razstavi Rijksmuseuma in Muzeja Boijmans Van Beuningen).

Rembrandt van Rijn (1606-1669) se je rodil v Leidnu na Nizozemskem kot sin premožnega mlinarja. Študiral je slikarstvo v rojstnem mestu in od leta 1623 v Amsterdamu. Med letoma 1625 in 1631 je delal v Leidnu, nato v Amsterdamu. Leta 1634 se je poročil z bogato Saskio van Uylenburg. Po materini in ženini smrti je zašel v hude finančne težave: moral je prodati hišo in dragocenosti, da je izplačal dolžnike.

Ustvaril je okoli 700 slik, 300 grafik in več kot 1600 risb. Izbiral je svetopisemske in mitske motive ter izdeloval portrete, žanrske prizore, tihožitja in alegorije. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so slike Nočna straža, Anatomija dr. Tulpa, Predstojniki suknjarskega ceha in Vrnitev izgubljenega sina.

Kjer je volja ...
Arnold Witte, profesor na Univerzi v Amsterdamu, ki se ukvarja s politiko muzejskih nakupov, je presenečen nad pripravljenostjo vlade, da bi odšteli tako zajeten kup denarja. "Zadnji dve ali tri leta smo na dražbah videli rekordne zneske," je razložil za The New York Times, "ampak muzeji se držijo stališča, da trga umetnin ne moremo več dohajati." Dodaja še: "To pomeni, da lahko zberejo tak kup denarja, če le zares hočejo."

Tokrat s podporo ljudstva
Doslej je nizozemska vlada denarnico najširše odprla leta 1998, ko jim je ameriški poslovnež za 50 milijonov dolarjev prodal Mondrianovo delo Victory Boogie Woogie. Nakup je bil takrat precej sporna poteza: javnost se je razburjala, ker je bila država pripravljena potrošiti toliko denarja za eno samo umetnino. Tokrat bo nakup verjetno bolje sprejet, saj se z načrtom strinjajo voditelji vseh parlamentarnih strank.