Svojo ljubezen, predvsem do maternega jezika, torej črnogorskega, kot tudi slovenskega in makedonskega je pokazal v zadnjih nekaj letih, ko se je, čeprav je upokojen in še vedno dejaven kot sodni tolmač, posvetil pripravi in tiskanju dvosmernih slovarjev iz omenjenih jezikov.

"Po razpadu nekdanje države sem ugotovil, da ne obstajajo določeni slovarji za jezike bivše Jugoslavije, zato sem se počasi sam lotil tega projekta. Najprej sem začel delati za slovar slovensko-makedonskega jezika, nato pa za slovar makedonsko-slovenskega in nazadnje makedonsko-črnogorskega. Ko govorimo o teh mojih slovarjih, je potrebno povedati, da gre za prve dvosmerne slovarje te vrste, do takih sedaj še ni bilo. Moram izpostaviti krasen slovenski izraz, da jaz to počnem ljubiteljsko, nisem profesionalec, temveč s svojim znanjem, ki ga imam, to delam ljubiteljsko," pravi Skenderović, ki je bil rojen na severu Črne gore, odraščal je v Skopju, kariero iz Beograda pa nadaljeval v Sloveniji.

Težko do licence za črnogorščino
Za Skenderovića bi lahko dejali, da je sodni tolmač za vse jezike nekdanje Jugoslavije. Ampak manjka jezik njegove domovine, Črne gore. Razlog je preprost ali pa tudi ne - veliko novih predpisov za imenovanje sodnih tolmačev za nove jezike, s katerimi se je bilo treba spoprijeti. Zato se je obrnil k svojim prednostnim nalogam - delu za slovar, ki so del njegove osebne čustvene zgodbe: "S tem sem pravzaprav dejansko končal svoje desetletno delo. Jaz sem nekoč rekel, da imam tri domovine, in sem se na en način oddolžil svojim matičnim državam Črni gori, Sloveniji in Makedoniji," pravi Skenderović. Preden je postal sodni tolmač, je dolga leta delal na vodilnih položajih v slovenskih finančnih in gospodarskih ustanovah. Sedem let je bili pomočnik direktorja komerciale v Novolesu, pet let direktor Tovarne obutve Novo mesto in nato deset let član uprave SIB banke. Te izkušnje mu gotovo prav pridejo pri delu na sodišču.
V življenju se je treba boriti
Skenderović, slovenski javnosti sicer bolj znan kot kritični poznavalec politične in gospodarske scene v Sloveniji (saj je ustanovni član civilnega društva SRP), pri pripravi in tiskanju slovarjev ni imel podpore državnih ustanov. "V državi, v kateri živim več kot 40 let, ni bilo nobenega razumevanja za tovrstno financiranje," dodaja Skenderović. Vendar ga pomanjkanje posluha države za tovrstne projekte ni odvrnilo od tega, da ne bi razmišljal o novi knjigi. Tematika slednje je posledica dogajanja v sodnih dvoranah, kjer je doživel in slišal marsikaj, predvsem zaradi neustreznega prevoda pravne terminologije. »Verjetno bom pripravil pravni slovar, ker vidim, da mlajši kolegi ne obvladujejo tovrstnih stvari,« pravi avtor omenjenih slovarjev kot tudi knjige Biti sodni tolmač. Skenderović mlajšim sodelavcem rad pove, da se je za dobre stvari v življenju treba boriti in pri tem vztrajati. To je njegovo vodilo tudi v poklicu, kateremu je, čeprav upokojen, še vedno zelo predan.