Na dražbah so prodali umetniška dela, kose pohištva in okrasne predmete, ki so bili v lasti Davida Rockefellerja in njegove žene Margaret "Peggy" McGrath, ki je umrla že leta 1996. Tokratna taktika dražbene hiše, ki je okoli te zbirke spletla celo zgodbo, pa se je izkazala za zmagovalno. Do petka so prodali prav vse od skoraj 900 predmetov, ki so bili ponujeni na dražbah v živo, kar je naneslo skupno 828 milijonov dolarjev (dobrih 692 milijonov evrov) – še preden so končali prodajati predmete, ki so bili na voljo izključno prek spletnih dražb. V preteklih mesecih pa je Christie's najzanimivejše kose poslal na turnejo po treh celinah, kjer si jih je ogledalo okoli 80 tisoč obiskovalcev. In tudi ponudbe na dražbe so prihajale z vsega sveta.

Blagodejnost t. i. Rockefellerjevega učinka
Trgovci so se strinjali, da so bile ocene vrednosti del korektne in so odražale tržno vrednost predmetov. Kljub temu se je že vnaprej pričakovalo, da bodo končne cene krepko presegle izklicne, rezultati pa kažejo na t. i. Rockefellerjev učinek. "Ljudje so plačali za kar 30 odstotkov ali več za ime," je dejal Doug Woodham, svetovalec na področju umetnin in nekdanji izvršni direktor dražbene hiše Christie’s. "Imajo čustveno povezavo," je razložil, da je že to, da so bili predmeti nekoč Rockefellerjevi, zvišalo njihovo prodajno ceno.

Zbirka je rasla kar sedem desetletij, v tem času sta Rockefellerjeva kupila številne mojstrovine, vendar ne izključno teh, saj sta se pogosto zanašala tudi na svoj instinkt, kot je nekoč pojasnil David.

Rekord Mladega dekleta s cvetlično košaro
Niz dražb se je začel z 8. majem in na prvi večer ponudil stvaritve evropskih umetnikov 19. in 20. stoletja, med katerimi so bili tudi najdragocenejši kosi celotne zbirke. Najvišjo ceno je doseglo platno Pabla Picassa iz leta 1905, naslovljeno Mlado dekle s cvetlično košaro - k novemu lastniku, ki je na dražbi sodeloval po telefonu, je šlo za 115 milijonov dolarjev (97 milijonov evrov). Slika, ki jo je Rockefeller imel za dragulj svoje zbirke umetnin, je bila nekoč v lasti ameriške književnice in zbirateljice umetnin Gertrude Stein.

Na isti večer je blestelo tudi delo Henrija Matissa iz leta 1923, naslovljeno Sloneči akt z magnolijami. Prodali so ga za 80,8 milijona dolarjev (68,3 milijona evrov), zmagovalna ponudba pa je prišla od Šin Lija, namestnika predsednika azijske izpostave dražbene hiše Christie's. Hkrati pa je s to prodajo postal Sloneči akt z magnolijami doslej najdražje prodano Matissevo delo. Med stvaritvam, za katere so kupci strastno podajali svoje ponudbe, velja izpostaviti delo Radosti življenja, ki ga je Armand Seguin ustvaril med letoma 1892 in 1893. Švicarski trgovec umetnin Thomas Seydoux je zanj odštel 7,7 milijona dolarjev (6,5 milijona evrov).

Tako so na prvi večer prodali vseh 44 del, kar je navrglo skupno skoraj 550 milijonov evrov, s čimer je že bil presežen rekord na dražbi predmetov enega samega lastnika do zdaj. Pred tem je bila rekordna dražba iz leta 2008, ko je pod kladivo šla zbirka francoskega modnega oblikovalca Yvesa Saint Laurenta, ki so jo na pariški dražbi prodali za 373 milijonov evrov.

Zmagovalni portret Georgea Washingtona
Dejstvo, da so na prodaj umetnine iz Rockefellerjeve zbirke, je tudi k dražbi ameriške umetnosti, katere trg sicer ne cveti zares, privabilo ponudnike iz 23 držav. Tako je večer 9. maja 41 ameriških del, ki izvirajo od 18. do 20. stoletja, prinesel 106,9 milijona dolarjev (okoli 89,2 milijona evrov), kar je najvišji skupni izkupiček za to polje umetnosti. Največ je navrgel portret Georgea Washingtona, ki ga je leta 1795 naslikal Gilbert Stuart. Platno je preseglo celo najobetavnejša pričakovanja, ob izklicni ceni 800 tisoč dolarjev pa se je sprožil dolgotrajni boj med Hansom-Petrom Kellerjem iz züriške izpostave Christie'sa in kupko v prvi vrsti. In pri njej je slika tudi pristala ter jo olajšala za 11,5 milijona dolarjev (okoli 9,6 milijona evrov).

Rekord za delo latinskoameriške umetnosti
Omeniti velja še olje Diega Rivere iz leta 1931, naslovljeno Los Rivales, ki prikazuje zabavo v Oaxaci in ki ga je ta mehiški slikar naslikal pravzaprav za Abby Aldrich Rockefeller, torej Davidovo mater in eno izmed ustanoviteljev newyorškega Muzeja moderne umetnosti (MoMA). Sliko so prodali za 9,76 milijona dolarjev (okoli 8,1 milijona evrov), s čimer je postala rekorderka med kdaj koli na dražbi prodanimi deli z latinskoameriških tal.

Večino zbirke pa so predstavljali dekorativni umetniški predmeti, saj jih je šlo kar 719 pod kladivo, nekateri med njimi pa so tudi kar šestkratno presegli svoje izklicne cene. Tri maratonske dražbe teh predmetov so skupno navrgle 31,9 milijona dolarjev (26,6 milijona evrov).

Angleško pohištvo in porcelanasti servisi
Zakonca Rockefeller sta bila strastna zbiralca angleškega pohištva in porcelana, tega se je nabralo v desetinah servisov, ki so bili vsi tudi v uporabi. Christie's jih je prodal 67 in prav tako vsi so dosegli izjemno visoke cene, ki jih je narekovalo povpraševanje kitajskih kupcev. Rekordno ceno je dosegel desertni servis, izdelan leta 1807 za Napoleona Bonaparteja, sestavljen iz 21 kosov, znan pod imenom Marly Rouge. Servis je za 1,8 milijona dolarjev (okoli 1,5 milijona evrov) pristal pri telefonskem ponudniku, ki se je zanj spopadel s še tremi telefonskimi ponudniki in enim francoskim, ki se je dražbe udeležil osebno.

Med redkimi zelo pomembnimi kosi starega pohištva velja omeniti par stolčkov iz orehovine, ki je bil izdelan leta 1710 in je bil v lasti britanske kraljice Ane. David Rockefeller je stolčka kupil pred tremi leti, zdaj pa so ju prodali za 275 tisoč dolarjev (okoli 229 tisoč evrov). Strokovnjaki sicer menijo, da je še prezgodaj za napovedi, kaj lahko ti visoki izkupički pomenijo za trg starinskega pohištva, ki slabi že vse od leta 2008.

Omenimo še, da je bilo premoženje družine Rockefeller po navedbah ameriške revije Forbes nazadnje ocenjeno na 3,2 milijarde evrov. Na željo Davida Rockefellerja, ki je umrl lani v 101. letu starosti, naj bi šel izkupiček niza dražb ducatu dobrodelnih organizacij.