V razstavnem centru Messe Basel je prejšnji teden dela več kot 4.000 umetnikov predstavljalo 290 vodilnih svetovnih galerij. Verjetno najprestižnejši sejem umetnosti na svetu seveda ni samo kraj za sklepanje poznanstev in občudovanje umetnosti, pač pa tudi vrvišče trgovanja: vsako leto v Baslu lastnike zamenjajo do tri milijarde evrov.

Nezadržna rast
Letošnji sejem, ki je prišel na petah odmevnega dogodka - tik pred tem so v New Yorku na dražbi Basquiatovo platno prodali za 110 milijonov dolarjev - je držal spodbuden tempo in tako pregnal še zadnje ostanke strahu od lanskega leta, ko je na trgu umetnin vladalo zlovešče zatišje. Že takoj na začetku sejmov je veliko platno pokojnega Sigmarja Polkeja iz serije flamingov pritegnilo oko štirih zbirateljev (in novega lastnika dobilo za 12 milijonov dolarjev), 32 milijonov dolarjev vreden Basquiat pa je pritegnil tako muzejske kustose kot zasebnike.

"Vedno sem trdil, da ne bom sestopil na spodnjem delu krivulje, ko pa je trg z umetninami raketa, ki gre v nebo," je zadovoljen trgovec Levy Gorvy, ki je pred pol leta pustil svojo službo v dražbeni hiši Christie's in šel v posel s trgovko z umetninami Dominique Lévy. "Zdi se, da smo priča premočrtnemu vzponu."

Večji nakup je še vedno Dogodek
Na trgu, kjer se povprečne cene gibljejo nekje med petdesetimi tisočaki in milijonom dolarjev, nakupi umetnin še vedno predstavljajo "večje in redke nakupe" - pa čeprav imamo na svetu iz leta v leto več milijonarjev.

"Denar je danes vreden manj"
V poročilu, ki ga je lani naročilo vodstvo Air Basla, je ekonomistka Clare McAndrew ocenila, da so bile lani preprodane umetnine v skupni vrednosti 56,6 milijard dolarjev; premožni posamezniki so v času nizkih dividend iskali primerne investicije in se pogosto odločali za umetnine. "Vse, kar vem, je, da je denar vreden manj, kot je bil nekoč," je komentral Juerg Zeltner, upravnik premoženj pri švicarski banki UBS. "Glede na vse intervencije centralnih bank se zdi, da skušajo številni zasebni vlagatelji vlagati prav v umetnost."

Druščina zbirateljev umetnosti je tako v relativno kratkem času iz nekaj ducatov gorečnežev prerasla v množico milijonov aktivnih kupcev. To ima seveda tudi svoje negativne plati. Mark Andersen, še en UBS-ov finančnik, opozarja, da unikatnih umetnin ne more obravnavati kot tradicionalnih investicij, saj se jih preprosto ne da meriti po standardiziranih lestvicah vrednosti.

"Praviloma se slabo izide ljudem, ki niso imeli dobrega svetovanja in mislijo, da se bodo vrgli na trg z umetninami in na veliko zaslužili s ta hip "vročim" umetnikom," se strinja tudi finančna svetovalka Suzanne Gyorgy.

Na sejmu Art Basel se je v sekciji Unlimited, ki je posvečena videoumetnosti in delom muzejskih dimenzij, predstavljal tudi ameriški umetnik Rob Pruitt. Celo sobo je napolnil s podobami osebnosti iz sveta umetnosti in njihovih zvezdniških dvojnikov. Svetovalka Lisa Schiff, ki je že v prvem dnevu sejma pomagala speljati prodajo Pruittove postavitve, je prepričana, da je letos začutila drugačno razpoloženje med kupci kot lani. "Petnajstletnega trenda pogoltnega nakupovanja je konec. Ljudje so se počasi zasitili odvisnosti, skakanja z dražbe na dražbo in dražbenih cen ... Pravo vrednost ima nekaj, kar si sam zgradil in v kar verjameš."

Pragmatično vrednotenje umetnosti: zadnjo besedo imajo dolarji
Poznavalci seveda še vedno svarijo pred špekulativnimi nakupi umetnin: še posebej zdaj, v času, ko številni bogataši zaradi gospodarsko in politično negotovih razmer iščejo priložnosti za investicije. Prav špekuliranje je namreč industrijo, katere gonilna sila je bila nekoč umetnost, spremenilo v golo finančno industrijo. "Če prodajaš za ogromno vsoto, pa čeprav nimaš kritiškega priznanja, priznanja vrstnikov ali kuratorske spremljave, si še vseeno uspešen - ker pač dobro prodajaš," se nove resničnosti zaveda galerist Mathias Rastorfer.