A počasi katedrala Sagrada Familia vendar dobiva svojo končno podobo. Te dni so kiparji in gradbeniki dokončali osrednjo ladjo ene od največjih arhitekturnih znamenitosti Barcelone. Obiskovalci si jo bodo prvič lahko ogledali v nedeljo, 11. junija.
Dokončati ali ne?Številni oboževalci nenavadne organske arhitekture Antonia Gaudija so sicer prepričani, da najnovejše pridobitve cerkve odstopajo od izvirnih načrtov, zaradi česar kazijo del cerkve, ki je zrasel pod Gaudijevim nadzorom. Da bi cerkev zares lahko bila odsev mojstrstva in nenavadne domišljije Antonia Gaudija, bi morali zgradbo za vedno pustiti nedokončano. To mnenje zagovarjajo tudi nekateri arhitekti.
Že bežen pogled na silhueto stavbe, katere stolpi se vzpenjajo do 112 metrov, razkrije velike razlike med delom zgradbe, ki ga je izklesal Gaudi, in med kasnejšimi dopolnitvami. Gaudijevo delo odlikuje izredna natančnost klesanja in bogastvo majhnih motivov, medtem ko so kasneje prizidani elementi veliko manj nadrobno izdelani.
Naročniku se ne mudi
Sagrada Familia je bila življenjsko delo katalonskega umetnika arhitekture fantazijskih in organskih oblik. Gaudi je cerkvi posvetil kar 40 let življenja, zadnjih 15 let pa se sploh ni lotil nobenega drugega projekta. Čeprav so ga mestni veljaki vedno znova priganjali k delu in ga "zasliševali", kdaj vendar bo cerkev dokončana, se Gaudi ni pustil motiti in je stoično odgovarjal: "Mojemu naročniku se ne mudi." S potrpežljivim naročnikom je Gaudi mislil samega Boga.
Shod biblijskih likov
S Sagrado Familio je Gaudi želel ustvariti 'zadnji veliki krščanski tempelj' po vzoru velikih gotskih katedral. Vertikalna usmerjenost naj bi v vernikih vzbudila občutje vzvišenosti in občutje odpiranja poti, ki nas popelje v nebesa. Vrhunec vertikalne osi je 18 stolpov, visokih med 90 in 112 metrov, ki so kamnite metafore 'vodilnih bibilijskih oseb'. Družba stolpov je tako družba 12 apostolov, 4 evangelistov, device Marije in Jezusa.
Omeniti velja tudi oblikovno-konstrukcijsko posebnost velike ladje. To so stebri, ki se na določeni višini razcepijo v več krakov. Ti ustvarjajo vtis gozdne "zaraščenosti", obenem pa podpirajo loke, pod katerimi sedijo verniki. Čeprav Gaudijevega arhitekturnega izraza ni mogoče slogovno opredeliti, pa so umetnostni zgodovinarji in arhitekti cerkvi pripisali izraz kubističnih vplivov ter art nouveaujevsko bohotnost oblik.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje