Sarkozy se želi kosati s svojimi predhodniki, ki so si postavili spomenike v obliki muzejev. Aktualni francoski predsednik razmišlja o muzeju francoske zgodovine. Foto:
Sarkozy se želi kosati s svojimi predhodniki, ki so si postavili spomenike v obliki muzejev. Aktualni francoski predsednik razmišlja o muzeju francoske zgodovine. Foto:
Franz Xaver Winterhalter: Kralj Ludvik Filip (1839)
Zadnji francoski kralj Ludvik Filip je del versajske palače preuredil v muzej velikih zgodovinskih dosežkov francoskega naroda.

Nicolas Sarkozy, ki je službo predsednika Francije nastopil maja 2007, še pred polovico svojega mandata že razmišlja o 'svojem' muzeju. Sarkozy, ki je 'evropske duhove' že večkrat razburjal s svojim poudarjanjem francoskega ponosa in nacionalne identitete, si menda želi postaviti muzej francoske zgodovine. Po poročanju časopisa Guardian je Sarkozy dejal, da bi zgodovinski muzej, ki bi zajel vsa zgodovinska obdobja, utrdil francosko identiteto, čeprav naj bi se odpovedal kreiranju 'uradne zgodovine' in naj bi ga zaznamoval pluralistični pristop k obravnavi francoske zgodovine.

Centre Georges Pompidou arhitektov Renza Piana in Richarda Rogersa, med Mitterandovo vladavino zgrajeni stekleni piramidi pred muzejem Louvre arhitekta I. M. Peia in muzeju neevropskih kultur, ki domuje v prav tako atraktivni stavbi Jeana Nouvela, si Pariz lahko obeta novo arhitekturno čudo. Sarkozy je namreč že namignil, da bo muzej domoval v 'simbolnem okolju', že pred časom pa je tudi odkrito izrazil svoje navdušenje nad drzno arhitekturo.

Sarkozy 'odkriva' svet umetnosti
V zvezi z Nicholasom Sarkozyjem je zanimivo tudi to, da se predsednik v zadnjem času trudi izbrisati sloves predsednika, ki je v zadevah umetnosti precej neveden. Tako je poskrbel za to, da ga je bilo videti s knjigo v roki - in ne katero koli knjigo, pač pa z delom zadnjega Nobelovega lavreata Jeana Marieja Gustava Le Clézia -, obiskal je tudi Picassovo razstavo v Grand Palaisu, pred nekaj dnevi pa je za časopis Le Parisien povedal, da je 'odkril' Kubrickovi filmski mojstrovini 2001: Odiseja v vesolju in Izžarevanje.

Neslavna usoda vladarja, ki se je ukvarjal s francosko zgodovino
Nicholas Sarkozy ni prvi francoski državni voditelj, ki razmišlja o javni predstavitvi francoske zgodovine. Leta 1837, ko nacionalizem in nacionalni ponos nista bili tabutemi, ampak sta doživljali pravi razcvet, je francoski kralj Ludvik Filip v delu versajske palače postavil razstavo, ki je predstavljala velike dosežke francoskega naroda. Usoda Ludvika Filipa ni bila najbolj srečna. V zgodovino se je vpisal kot zadnji francoski kralj. Ob izbruhu revolucije leta 1848 je sestopil s prestola in se v preobleki strahopetno odtihotapil iz revolucionarnega Pariza. Ludvik Filip je nato do smrti s svojo družino mirno živel v angleškem Surreyju.