Preden se je popolnoma posvetil iskanju Leonardove freske, ki je ni nihče videl že od štiridesetih let 16. stoletja, je Maurizio Seracini štiri leta preučeval njegov Poklon sv. treh kraljev in odkril celo vrsto čudovitih risb, ki so bile skrite 500 let. Foto: Laila Pozzo
Preden se je popolnoma posvetil iskanju Leonardove freske, ki je ni nihče videl že od štiridesetih let 16. stoletja, je Maurizio Seracini štiri leta preučeval njegov Poklon sv. treh kraljev in odkril celo vrsto čudovitih risb, ki so bile skrite 500 let. Foto: Laila Pozzo
Giorgio Vasari
Da Vincijeva Bitka pri Anghiariju naj bi slavila triumf vojsk mestnih državic Firence in Benetke ter papeške države nad Milanom, krasila pa naj bi steno dvorane Salone dei Cinquecento. Ali je bilo delo kdaj dokončano, ni povsem jasno, toda kar je nastalo, se verjetno skriva pod pozneje ustvarjenimi freskami Giorgia Vasarija (na fotografiji). Foto: Wikipedia

Miniaturne sonde, ki so jih poslali skozi luknjice, izvrtane v fresko Giorgia Vasarija, so po navedbah sodelujočih pri projektu našle črno barvilo, ki je bilo uporabljeno tudi pri nastajanju Mone Lize. "Podatki so zelo opogumljajoči," je po poročanju BBC-ja povedal vodja projekta Maurizio Seracini, zgodovinarji na tiskovni konferenci v Firencah pa so poudarili, da njihove izsledki raziskave še niso dokončni in da bo treba opraviti podrobnejšo kemično analizo.

Vasarijevo sporočilo: "Kdor išče, ta najde"
"Čeprav smo šele v zgodnji fazi raziskave in moramo opraviti še veliko dela, da bi razrešili skrivnost, dokazi kažejo, da iščemo na pravem mestu," je povedal Seracini, ki drugače dela na Univerzi Kalifornije v San Diegu. Sonde so na skrivnem zidu za Vasarijevo fresko odkrile tudi rdeč lak in rjavo barvilo. Seracini meni, da se za Vasarijevim delom skriva da Vincijeva nedokončana freska, ki prikazuje bitko pri Anghiariju. To fresko, ki jo imajo nekateri za eno njegovih najboljših umetniških del, naj bi da Vinci začel slikati leta 1504, a je pozneje projekt opustil zaradi težav s svojo eksperimentalno slikarsko tehniko. Sobo v Palazzo Vecchio so pozneje prenovili in Vasari je svojo fresko naslikal leta 1563. Seracini pravi, da Vasari verjetno ni želel uničiti da Vincijeve freske in jo je zato zazidal z novim zidom, na katerega je naslikal svoje delo. To njegovo teorijo je delno podžgala tudi najdba na Vasarijevi freski - eden izmed vojakov namreč v roki drži majhno zastavo, na kateri piše: "Kdor išče, ta najde."

Raziskava v Palazzo Vecchio pa je med nekaterimi umetnostnimi zgodovinarji povzročila mnogo negodovanja, zato so podpisovali tudi peticijo, saj vrtanje uničuje Vasarijevo fresko. "Kaj mislijo s tem, da so njihove najdbe združljive z Leonardom? Vsaka slika iz renesanse bi bila. Na zidu bi bilo lahko naslikano kar koli iz tega obdobja," se priduša umetnostni zgodovinar Tomaso Montanari, ki pravi, da se mu vir raziskave ne zdi kredibilen. "Manjkala je neodvisna ekipa, ki ima strokovno veljavo, da lahko to oceni, saj gre za zelo kompleksno delo," je dodal.