Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi alegorije slikarstva, 1638–1639, Kraljeva zbirka. Foto: Wikipedia
Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi alegorije slikarstva, 1638–1639, Kraljeva zbirka. Foto: Wikipedia

Dela umetnic predstavljajo zgolj dva odstotka dobička od del, prodanih na dražbah na globalni ravni, je pokazala študija, ki sta jo izvedla In Other Words in artnet News.

Še slabše je stanje od dejstvu, da 40,7 odstotka od tega podpisuje pet umetnic, zgolj dela japonske umetnice Jajoi Kusama pa so ustvarila 25 odstotkov dobička, navaja The Guardian.

Dela umetnic še zmeraj niso tako zelo zaželena v zbirkah umetniških institucij, po njih pa je tudi na dražbah zelo malo povpraševanja. Foto: EPA
Dela umetnic še zmeraj niso tako zelo zaželena v zbirkah umetniških institucij, po njih pa je tudi na dražbah zelo malo povpraševanja. Foto: EPA

Ugotovitve prinesle razočaranje
Ob tem, da se stvaritve umetnic slabo prodajajo na dražbah, je raziskava pokazala, da dela umetnic predstavljajo le 29.247 od skupno 260.470 del, se pravi 11 odstotkov del, ki so jih za svoje zbirke v preučevanem obdobju odkupile umetniške institucije, le na 14 odstotkih vseh razstav teh institucij pa so bile predstavljene umetnice oziroma skupine umetnic.

Pred izvedbo projekta so bili pri artnet Newsu navdušeni, saj so želeli dokazati, koliko stvari se je za ženske v zadnjem času spremenilo, je povedala njegova odgovorna urednica Julia Halperin. "Precejšnje razočaranje smo doživeli, ko smo ugotovili, da številke ostajajo tako nizke in spremembe tako zanemarljive. A težave ne moremo reševati, dokler je ne prepoznamo, in ta projekt je pomemben opomnik, da je za dosego enakopravnosti pred nami še dolga pot," je še dejala.

Podobno študijo je na začetku leta v ameriških muzejih izvedel tudi raziskovalec Chad Topaz, ki je ugotovil, da muzejske zbirke 18 glavnih umetniških institucij v 85 odstotkih sestavljajo dela belopoltih umetnikov in umetnic, v 87 odstotkih pa gre za dela moških.

Japonska umetnica Jajoi Kusama je znana po ponavljajočih se vzorcih, iz katerih tvori pogosto že kar psihedelične podobe. Foto: Reuters
Japonska umetnica Jajoi Kusama je znana po ponavljajočih se vzorcih, iz katerih tvori pogosto že kar psihedelične podobe. Foto: Reuters