Artemisia Gentileschi (1593–1654) je bila že v svojem življenju priznana in uveljavljena umetnica. Med drugim je bila prva ženska, ki je bila včlanjena v znamenito florentinsko Accademio del Disegno.

Rodila se je leta 1593 v Rimu. Njen oče, slikar Orazio Gentileschi, je bil dober prijatelj Caravaggia, ki ga je kot otrok verjetno večkrat srečala. To, da je bil njen oče slikar, ji je v renesančni Evropi omogočilo, da se je lahko tudi sama posvetila slikarstvu. Vendar je za to plačala visoko ceno. Slikar Agostino Tassi, ki ga je njen oče najel kot učitelja, jo je posilil.

Travmatična epizoda brez sodnega epiloga
Oče je šel na sodišče. Med procesom je sicer več prič opisalo Tassijev slab značaj in tudi sama je pričala, a ga je sodišče oprostilo, saj ga je ščitil papež, ki je pri Tassiju naročil freske. Namesto kazni za storilca je bilo omadeževano ime Gentileschi.

V procesu je bila tedaj osemnajstletna Artemisia Gentileschi tudi podvržena obliki mučenja s stiskanjem prstov, s katerim so hoteli preveriti verodostojnost njenega pričevanja. Svoj avtoportret kot Katarina Aleksandrijska je naslikala pozneje v Firencah, kjer je na novo začela življenje in kariero pod pokroviteljstvom velikega vojvode Toskanskega.

Na sliki je oči odvrnila od lesenega kolesa s kovinskimi bodicami, in zdi se, kot da razmišlja o bolečih spominih. Njeno monumentalno držo preveva mir, njene roke so močne, kot so tudi sicer značilne za njene upodobitve žensk.

Zakaj ni muzej sodeloval že na lanski dražbi?
Sliko so ponovno odkrili lani. Predtem je bila več stoletij v lasti francoske družine, njeno avtorstvo pa je bilo pozabljeno. Lani decembra pa se je pojavila na dražbi v Parizu, kjer jo je za 2,4 milijona evrov kupil londonski trgovec z umetninami. Ko se je pojavila, je kustosinja za barok v londonski Nacionalni galeriji Letizia Treves po lastnih besedah "takoj vedela, da jo morajo pridobiti".

Palmova vejica, ki jo umetnica kot svetnica drži v desnici, je po njenih besedah simbol zmage nad mučeništvom. Ob tem se sprašuje, ali ni palmova vejica videti kot čopič, kar bi pomenilo še en avtobiografski detajl.

Naslednjih šest do devet mesecev bodo porabili za restavriranje slike. Po besedah vodje restavratorskega oddelka v galeriji Larryja Keitha bo slika, ko jo bodo očistili, zaradi močnih svetlobnih poudarkov pridobila skoraj kiparske odlike. Razstaviti jo nameravajo prihodnje leto.

Slavna že v času življenja
Artemisia Gentileschi je delovala še v Pratu in Benetkah, nato med letoma 1620 in 1630 spet v rodnem mestu in nazadnje v Neaplju, kjer je tudi umrla. Njen slikarski opus je raznolik tako po motiviki kot po likovni izvedbi. Portretirala je aristokrate, slikala tihožitja, alegorije, svetopisemske in zgodovinske prizore. V Rimu je blestela s caravaggievskim chiaroscurom, v mestu ob Arnu je svetlobo in barvo obravnavala v toskanski maniri, v Neaplju je prevzela slogovne pristope španskih umetnikov.

Delala je za nečake papeža Urbana VIII. in italijanske plemiče, toda njena slava je segla daleč prek meja njene domovine. Med kupci njenih slik so bili tudi francoski kralj Ludvik XIII. in njegov minister kardinal Richelieu, angleški vladar Karel I. in njegov zaupnik vojvoda Buckinghamski, v Španiji Filip IV. in pozneje vojvoda de Alcala.

Navdihovale so jo biblijske junakinje in vplivne ženske iz zgodovine: Judita, Suzana, Dalila, Betsabeja, Sibila, Katarina Aleksandrijska, Kleopatra.