Na slovesnosti, ki jo je bilo v živo mogoče spremljati tudi na 1. programu TV Slovenija, je bil slavnostni govornik kulturni minister Vasko Simoniti, program pa je prikazal najpomembnejša Trubarjeva življenjska obdobja.

"Primož Trubar, upornik in neprilagodljivec, je bil avtor podviga, ki je bil inicialnega pomena za naš obstoj," je v svojem govoru poudaril Simoniti. "Ni bil revolucionar, ampak človek nove dobe, ki se je vzpostavljala s prevrednotenjem preteklosti in kritičnim pogledom na sedanjost." Jezik, ki je bil do takrat zapisan le v skromni in naključni obliki, je dvignil v knjižni jezik - dejanje, ki je zahtevalo "bistrega in delavnega človeka, ki ga zaznamuje ljubezen do domovine."
Aktualne bodice v ministrovem govoru
To ljubezen je mogoče začutiti tudi, tako pravi Simoniti, "dvesto let kasneje, pri Prešernu, ki se je boril proti filistrom, pa spet v 20. stoletju, pri upornikih in patriotih, ki so se borili za svoj narod. (...) A danes se včasih zdi, kot da se je ta ljubezen do jezika izčrpala. Danes marsikdo ni pripravljen na trud, ki ga je s svojim negovanjem jezika pokazal Trubar." Govornik je ošvrknil tudi "bedno rovtarstvo", o katerem je pisal že Trubar, "in ki je še danes znamenje prenekaterega novopečenega mogočnika, ne pa pripadnikov nižjih soocialnih slojev".

"Le ustvarjalnost za druge je prava ustvarjalnost"
V Trubarjevem življenju in delu je mogoče najti marsikatero vzporednico z današnjim časom, je še za konec poudaril minister. "Nenehno je bil soočen s krutostjo časa, bil je evropsko razgledan, kritičen in brezkompromisen v zagovarjanju svojih načel, a tudi strpen in razumevajoč. S tem je zarisal profil in vzgled sodobnikom, nam pa njegova življenjska pot sporoča, da je ustvarjalnost resnična le, če je ustvarjalnost za druge. Tako preživi tudi, če je njena življenjska pot pretrgana."

Pet poglavij iz Trubarjeve knjige življenja
Umetniški del dogajanja na Rašici je Matej Filipčič s sodelavci zasnoval kot sprehod skozi pet najpomembnejših Trubarjevih življenjskih obdobij, pripoved pa se začne s protestantovo starostjo in se steka nazaj v njegovo otroštvo na omenjeni domačiji. Posamezna Trubarjeva obdobja so interpretirali znani slovenski igralci; Jurij Souček, Tone Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav, Gregor Gruden in Teo Saksida.

Za glasbeni del prireditve so poskrbeli pevec Gašper Vidic in mladinski pevski zbor osnovne šole Trubar pod vodstvom zborovodkinje Majde Kokošinek ter Eva Černe, pripoved pa je povezovala avtorska glasba Roka Goloba v izvedbi orkestra Academia Sancti Petri pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Urše Lah in solistke Anje Bukovec na violini.

Renesančni pridih
Nastopili so še plesalci pod vodstvom koreografinje Tanje Zgonc, ki so ob ritmičnih zvokih slovenskega tolkalnega projekta z gibom telesa izpisali enega najpomembnejših stavkov, ki še danes simbolizira bit slovenskega naroda: "Stati inu obstati".

Pridih Trubarjevega časa so na odru pričarali renesančna skupina pod vodstvom Tanje Skok, glasbenik Janez Jocif na zanimivih renesančnih glasbilih in Knjigoveška delavnica zavoda Parnas.