Na virtualnem srečanju so, v okviru hrvaškega predsedovanja Svetu EU-ja, ministri razpravljali predvsem o učinkih krize zaradi epidemije novega koronavirusa na kulturne in kreativne sektorje ter iskali rešitve. Na videokonferenci je sodeloval tudi minister za kulturo Vasko Simoniti.

Simoniti je v razpravi pozdravil deklaracijo ministrov za kulturo EU-ja, ki jo je pripravilo hrvaško predsedstvo. Povedal je, da se "Slovenija uspešno bori proti koronavirusni pandemiji zaradi zgodnjih učinkovitih vladnih ukrepov za lajšanje hudih gospodarskih in socialnih posledic krize na kulturni in kreativni sektor".

Po ministrovih besedah zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo že kaže pozitivne učinke. Obenem si, kot je poudaril, "nenehno prizadevamo, da nobena od kulturnih dejavnosti v času krize ne bi prenehala obstajati in da bi kultura po krizi spet v celoti zaživela".

"Trenutno razmišljamo o nadaljnjem rahljanju kulturnih dejavnosti"
Simoniti je na konferenci še povedal, da je Slovenija že na začetku maja začela rahljati omejitve javnega in kulturnega življenja. Ministrstvo za kulturo je tako pristopilo k postopnemu odpiranju javnih knjižnic, muzejev in galerij. "Trenutno razmišljamo o nadaljnjem rahljanju kulturnih dejavnosti na področju uprizoritvenih umetnosti, filma, prireditev na prostem in drugih. Tukaj natančno sledimo ukrepom drugih držav, zlasti v naši soseščini," je poudaril Simoniti.

"Konec epidemije, a posledice bodo daljnosežne"
Spomnil je, da je Slovenija po ugodnih epidemioloških razmerah 15. maja napovedala konec epidemije, ki ji bo najverjetneje sledila razveljavitev omejevalnih ukrepov do konca maja. Vendar bodo, kot je opozoril, posledice epidemije daljnosežne. Po njegovem mnenju bi morali oceniti celotne posledice krize, tako finančno kot strukturno.

Neformalna videokonferenca je bila izvedena namesto rednega formalnega srečanja Sveta EU-ja za izobraževanje, kulturo in mladino, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Hrvaška: Kulturni in ustvarjalni sektor spadata med najbolj prizadete
Hrvaško predsedstvo je za razpravo pripravilo vprašanji, ki se nanašata na prve ukrepe za ustavitev propadanja kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, še zlasti v povezavi s postopnim sproščanjem omejitev ter na glavna spoznanja glede kulturnih in kreativnih sektorjev, "ki smo se jih naučili iz krize". Ob tem so poudarili, da spadata kulturni in kreativni sektor, vključno z mediji, po ugotovitvah Evropske komisije in presoji ministrov med sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela. V razpravi se je oblikovala zamisel po posebnih, kulturnim potrebam prilagojenih vrstah pomoči ter po finančni okrepitvi in prilagoditvi programa Ustvarjalna Evropa.