

V domu Andreja Manfrede v Kobaridu je o goriškem slavčku razmišljalo okoli 100 raziskovalcev, študentov in šolarjev iz Slovenije in Italije, ki so skušali ugotoviti, kako gledati na Gregorčičevo "ljudsko" poezijo v samostojni Sloveniji, ki znotraj Evropske unije odpira svoje meje.
Sodelujoči so se ukvarjali tudi z vprašanji, kakšen je bil pomen pesnika in njegovih del za Slovence in Primorce med obema vojnama in kakšen odnos je imel Gregorčič do političnih razmer, v katerih je živel. Na programu simpozija pa sta bila tudi didaktična predstavitev Gregorčičeve poezije v slovenskih in zamejskih šolskih čitankah in predstavitev zanimanja, ki ga je pesnik kazal za kulturno zgodovino južnih Slovanov.
Gregorčičeva hiša trenutno zaprta
Prav v teh dneh pa je Tolminski muzej začel tudi obnovo zbirke v Gregorčičevi hiši na Vrsnem, ki bo tako do 100. obletnice pesnikove smrti 24. 11. zaprta. Takrat se bodo lahko obiskovalci seznanili z novo grafično podobo razstave, ki predstavlja bivalno kulturo prebivalcev podkrnskih vasi v drugi polovici 19. stoletja, novo podobo pa bo dobila tudi razstava o Gregorčičevem življenju in delu, ki prikazuje tudi čas in prostor, v katerih je goriški slavček živel. Prenova, ki je prva po odprtju muzeja leta 1966, bo ministrstvo za kulturo in občino Tolmin stala 3,4 milijona tolarjev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje