Na slovesnosti je Ustanova patra Stanislava Škrabca podelila še sedem enoletnih štipendij študentom slovenistike in klasične filologije.

Četrto nagrado za dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja je znanstveni svetnici in izredni profesorici Majdi Merše podelil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademik Jože Trontelj.

Majda Merše, ki vodi sekcijo za zgodovino slovenskega jezika v sklopu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC-ja SAZU, je v preteklih dveh letih dosegla dva pomembna uspeha. Izšla sta njena druga znanstvena monografija Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu ter skupaj z drugimi avtorji Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Omenjeno obsežno slovarsko delo je prva celovita informacija o slovenskem besedju, uporabljenem v drugi polovici 16. stoletja. Nastalo je na osnovi popolnih izpisov vseh knjižnih izdaj s slovenskim besedilom iz obdobja 1550-1603.

"Obe knjižni deli sta po eni strani krona dolgoletnega poglobljenega znanstvenega in strokovno-organizacijskega dela Majde Merše. Po drugi strani pa deli pomenita dragocen in trden temelj za nadaljnje raziskovanje in razumevanje zgodovine slovenskega knjižnega jezika, s tem pa tudi slovenske zgodovine in življenja slovenske jezikovne skupnosti nasploh," so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Letošnje štipendije so namenili podiplomski študentki antičnih študij Zali Rott, podiplomskim študentom slovenistike Maji Bitenc, Ksenji Turk in Alenki Jelovšek, dodiplomski študentki klasične filologije Lari Unuk, dodiplomski študentki slovenistike Kaji Auguštin ter dodiplomskemu študentu slovenskega jezika s Filološke fakultete Univerze v Beogradu Marku Hadžiću, so sporočili iz ustanove.

Za podelitev štipendij osmi generaciji izbranih študentov slovenistike, slavistike, klasične filologije in nagrade za dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja se je ustanova vrnila v svojo zibelko, na novogoriško Kostanjevico, ki je duhovno središče ter pomemben kulturni spomenik.

V 42 letih, kolikor jih je v Frančiškanskem samostanu v Novi Gorici preživel pater Stanislav Škrabec, je močno zaznamoval slovenski jezik in slovensko jezikoslovje. Prav tu sta leta 2003 ustanovo, ki nosi patrovo ime, ustanovila Janez Škrabec, patrov prapranečak, in Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa.