Štirje ugledni znanstveniki se strinjajo, da vrtinec angelov in draperij okrog Boga na sloviti Michelangelovi freski Stvarjenje Adama tam ni samo za okras. Nasprotno, prizor Boga, ki z roko vdihuje življenje prvemu človeku, naj bi skrival še en čudež: vzorec predstavlja sagitalni prerez človeških možganov.

Michelangelov Bog kot "leteči možgani"
Frank Lynn Meshberger, ginekolog iz Indiane, je že leta 1990 na dan prišel s teorijo, da Michelangelo s Stvarjenjem Adama sploh ni hotel prikazati trenutka, ko Bog oživi človeka, ampak hip, v katerem že živemu človeku nakloni še delujoč um, intelekt. V podrobnostih slike je našel alegoričen prikaz različnih delov možganov: zeleni šal, ki se na sliki vije pod božjimi nogami, po njegovem mnenju na primer predstavlja vertebralno arterijo, glavno dovodnico krvi do možganov.

Nevrokirurgi oz. nevrologi Alessandro Paluzzi, Antonio Belli, Peter Bain in Laura Viva iz različnih britanskih univerz so zdaj na podlagi tega "odkritja" svojega kolega bolj za šalo kot ne šli na "lov za možgani" skozi renesančno umetnost. "Najprej mi je v oči padla Raffaellova slika Preobrazba; kot nevrokirurg sem v sliki takoj opazil možgane. Kmalu sem odkril še cel kup podobnih primerov."

Nevarna sla po znanju
Skupina je zdaj prepričana, da so na sledi nečemu oprijemljivemu. Renesančne umetnike so kakopak fascinirala odkritja anatomistov njihovega časa, a tega v svojih slikah niso mogli "uporabiti" drugače kot na skrivaj - še posebej, kadar je bil naročnik določene slike ali freske Cerkev, bi pretirano zanimanje za znanost lahko obveljalo za bogokletje ali celo krivoverstvo, za katero je bila kazen smrt.

A. J.