Enfant terrible angleške umetnosti, ki je med drugim lobanjo okrasil z diamanti in v formaldehid vložil morskega psa ter za svoja dela tudi bogato zaslužil, je leta 2014 na papir spravil portret angleške kraljice. In sliko 23. marca 2015 brezplačno podaril v vladno zbirko.
Najprej je k Hirstu pristopilo osebje, ki skrbi za zbirko. Želeli naj bi si še kakšno njegovo delo – v zbirki so že imeli eno od njegovi slik s pikami – a so kmalu odšli praznih rok, saj so spoznali, da si z javnimi sredstvi ne morejo privoščiti nobenega od njegovih del. Po tem se je Hirst odločil za darilo.
Ta podatek je presenetil umetniške kritike in strokovnjake, saj nihče ni vedel, da je Hirst ustvaril sliko, ki je verjetno njegov prvi portret kraljice, kot piše The Telegraph, ki je pred nekaj dnevi prvi objavil novico in sliko. Ta je očitno iz Hirstovega studia šla neposredno v zbirko, ni bila nikoli javno razstavljena in, kar je nekoliko nenavadno, ni bila objavljena niti na spletni strani umetnika niti na spletni strani vladne zbirke. Podatek o podarjeni sliki je bil naveden le v letnem poročilu umetniške vladne zbirke, ki popisuje vsa dela v zbirki. V tej se je od leta 1898 nabralo več kot 13.500 umetniških del od 16. stoletja do danes, večinoma del britanskih umetnikov, ki so razstavljena v vladnih stavbah in veleposlaništvih kot promocija britanske umetnosti in prispevek h kulturni diplomaciji.
Slika je naslovljena kot Beautiful Portrait, The Queen (Lep portret, Kraljica) in ustvarjena v tehniki vrtenja, s katero se je Hirst proslavil na začetku svoje kariere. Te slike je vedno poimenoval z daljšim naslovom, ki se je začel z "beautiful". Z vrtenjem je začel eksperimentirati leta 1992 in v svoj studio z Angusom Fairhurstom tudi vabil obiskovalce, naj sami ustvarjajo "vrteče se slike". Že dve leti kasneje je v Berlinu začel uporabljati stroj za vrtenje in te slike tudi prvič razstavil v Berlinu, kjer so obiskovalci prav tako lahko preizkusili stroj in ustvarili lastne slike. Po načelu naključja v procesu nastanka Hirstovih okroglih "vrtečih se slik" le-te delujejo igrivo in spontano, zaznamuje pa jih tudi uporaba svetlih, močnih in žarečih barv. Portret kraljice prepoznamo na ozadju prevladujoče svetlo modre in rožnate barve.
Nekateri pa ob tem razkritju niso bili presenečeni zgolj zaradi dozdajšnje skrivnostnosti tega darila, temveč tudi zaradi samega dejstva, da se je nekoč enfant terrible britanske umetnosti – najprej mlad uporniški umetnik in nato provokativni umetnik številnih ekscesov – s tem dejanjem jasno umestil v najvišji establišment britanske družbe.