Zdi se, da so slovenski ustvarjalci bolj na robu kot pa v ospredju družbenega dogajanja, je bila izhodiščna misel slovenskih intelektualcev svetovnega slovesa. Direktor inštituta Jožefa Štefana Jadran Lenarčič je uvodoma dejal, da Slovenci "delijo usodo Evrope". So po osamosvojitvi morda dosegli svoja pričakovanja? "Mislil sem, da bomo tudi na področju znanosti in umetnosti postali normalna evropska država, kar pa se ni zgodilo," je razočaran Žekš. "Bojim se, da je na področju ustvarjalnosti tako stanje, ker si ga sami želimo. Zmagalo je povprečje, ki teži k temu, da sistem ostaja, kakršen je." Dodal je, da so slovenski znanstveniki v povprečju sijajni, znanost ni slaba, tudi po objavah so med najboljšimi v Evropi, glede na vrhunske dosežke pa so zadnji.

Slovenci nočemo štrleti iz povprečja
Težava slovenske ustvarjalnosti je po Jančarjevih besedah družbena atmosfera, ki teži k povprečju. Nekomu, ki izstopa, je treba to priznati, Slovenci pa to strašno neradi počnemo. Zapletli smo se v nemogočo notranjo nestrpnost, drug drugemu nismo sposobni priznati dosežkov, kar pelje v neke vrste ustvarjalno močvirje, je dejal.

Patria izrinila znanost in umetnost
Lenarčič je spomnil, da so se v predvolilnem boju vprašanja povezana z znanostjo, umetnostjo in kulturo v razpravah pojavljala zelo redko. Pahor je menil, da je povolilno obdobje prav zato pravi čas, da se javnost opomni, naj se manj ukvarja s politiko in več z vprašanji okrog slovenske ustvarjalnosti, in to na vseh področjih.

Še vedno se teži k delitvi denarja za znanost, namesto tega pa bi mogli denar za znanost v sistemu, ki ga imamo, povečevati, je menil Žekš in dodal, da v Sloveniji pogreša elito. Vloga znanosti, umetnosti in kulture ostaja zgolj spremljevalna, je dejal in pojasnil - če se politiki slikajo, je lepo, da je v ozadju en kulturnik, brez posebne vsebine. Po njegovi presoji bi bilo elito na vseh področjih treba graditi zavestno. Vladi bi svetoval, da poveča vlaganja v znanost, z namenom stimulirati najboljše.

Tiskamo že knjige, a treba jih je tudi brati ...
Po besedah Jančarja se ustvarjalec danes počuti dobro, kar pa še ne pomeni, da je vse v redu. V Sloveniji se nikoli prej ni tiskalo toliko knjig, nikoli se jih ni toliko podpiralo finančno, s subvencijami, hkrati pa se jih nikoli ni tako malo bralo, je presodil.

Biti moramo toliko zavestni, da bo dva milijona ljudi pokazalo, da ostajajo zvesti samim sebi na podlagi jezika in kulture, ne pa da se pustimo absorbirati, je dejal Pahor in citiral Srečka Kosovela: "Mi smo Evropejci, ampak ohranimo vsak svoj obraz!"

Bojim se, da bodo od pisatelja, ki je svoje življenje opisoval v svojih delih, ostale le knjige, ne bo pa več naroda, o katerem je pisal Boris Pahor, je večkrat zapisano Jančarjevo misel povzel tržaški pisatelj in z njo izrazil skrb nad vprašanjem slovenskega bitja. Ob tem se je Pahor vprašal, ali je slovenski narod sposoben najti smisel, ki ga bo prinesel v prihodnost.