Boris Pahor je v svojem nagovoru med drugim citiral tudi Danteja, ki je v svojem času veljal za manjvrednega, vulgarnega,
Boris Pahor je v svojem nagovoru med drugim citiral tudi Danteja, ki je v svojem času veljal za manjvrednega, vulgarnega, "ker sta ga v italijanskem jeziku spočela oče in mati". In prav Dante, tako Pahor, se je hudo jezil nad vsemi tistimi, ki so zavračali svoj materin jezik - s čimer je ponovno poudaril pomebnost slovenščine za zamejske Slovence. Foto: MMC RTV SLO
Letošnja prireditev, ki tradicionalno poteka vsako leto 6. januarja, je že 48. po vrsti. Ime dan emigranta pa izhaja iz spomina na obdobje po drugi svetovni vojni, ko je večina Slovencev iz Nadiške in Terske doline ter Rezije zbežala v tujino zaradi nevzdržnih razmer doma. V imenu občine je že desetič na prireditvi ob dnevu emigranta spregovoril župan Čedada Attilio Vuga, ki je dejal, da je sicer sam zadnjič na prireditvi kot župan, a je pomembno že dejstvo, da se je udeležil vsako leto praznika Slovencev Beneške Slovenije. Foto: Wikipedia

Ob tem dogodku sta krovni manjšinski organizaciji Slovencev v Italiji - Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) - priredili tradicionalno kulturno prireditev, ki je potekala v gledališču Ristori v Čedadu, udeležil pa se je je tudi pisatelj Boris Pahor.

Slovenski jezik je pomemben
Poleg Pahorja sta bila osrednja govorca prireditve še predstavnik Slovencev z Videmskega Igor Černo in Atillo Vuga, župan občine Čedad, ki je tudi pokroviteljica prireditve. Oba govorca sta se zavzela za ohranjanje znanja slovenščine v Beneški Sloveniji. Boris Pahor pa je v dvorani gledališča požel aplavz z dvojezičnim nagovorom. Poudaril je, da se je že v mladosti odločil, da bo kot Dostojevski "pisal o ponižanih in razžaljenih, o vseh Slovencih torej, ki jim je fašizem vzel materni jezik", in ob tem dodal, da so bili Beneški Slovenci zagotovo najbolj ponižani, saj so Italijani začeli izvajati pritisk nad njimi že leta 1866, ko je Beneška Slovenija postala del takratnega italijanskega kraljestva.

Beneškim Slovencem je še dejal, da je prav jezik tisti, ki odpira svet, zaželel pa je tudi, da bi postala Furlanija Julijska krajina "nekakšna jezikovna republika evropskih razsežnosti", v kateri bi z ramo ob rami dobrososedsko in složno živeli furlanski, italijanski, nemški in slovenski jezik. Predvsem pa je Boris Pahor ob dnevu emigranta večkrat zatrdil, da je slovenski jezik temeljnega pomena za ohranjanje narodne zavesti, ki je daleč in tudi odločno nasprotna vsakemu pogubnemu nacionalizmu.

Sredstva za kulturno in narodno manjšino
Zbrane je nagovoril tudi Igor Černo, domačin iz Barda v Terski dolini, in v slovenskem ter italijanskem jeziku opisal lastno pot spoznavanja in učenja slovenskega jezika, ko se je kot študent podal v Ljubljano na tečaj slovenskega jezika in se tako naučil knjižne slovenščine, obenem pa spoznal, kako mu je to pomagalo, da se je naučil lepše in bolje izražati tudi v beneškem narečju, ki je njegov materni jezik. Pri tem je pozval politike, naj vendarle dojamejo, da je večjezičnost videmske pokrajine bogastvo za vse. Dotaknil pa se je tudi sedanje italijanske vlade, ker odreka finančna sredstva tako kulturi kot slovenski narodni manjšini.

Veliko udeležencev
Prireditve ob dnevu emigranta so se v imenu Republike Slovenije udeležili podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora, predsednik Komisije DZ-ja za Slovence po svetu in v zamejstvu Miro Petek, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je zastopala Breda Mulec, prisotna je bila tudi slovenska konzulka v Trstu Bojana Cipot, več slovenskih županov ter več nekdanjih slovenskih poslancev.