Nedavno je Kulturno društvo Albancev »Migjeni« v Ljubljani organiziralo spominsko slovesnost, posvečeno pokojnemu dr. Aleksandru Stipčeviću, ob prisotnosti predstavnikov skupnosti, sodelavcev preminulega in albanskih intelektualcev iz Slovenije in Hrvaške.

Vse življenje je proučeval Ilire
Zgodovinar, albanolog, bibliograf in esejist Aleksandar Stipčević je s svojim raziskovalnim delom pustil sledi v albanskem zgodovinopisju in kulturi. Rojen je bil leta 1930 v vasi Arbanasi pri Zadru, vasi, ki se imenuje po svojih starih prebivalcih albanskega rodu. Vse življenje je proučeval Ilire in starejšo zgodovino Albancev. Njegovo delo so večkrat nagradili s priznanji na Hrvaškem in v Albaniji. Bil je tudi dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Njegova dela, objavljena v petih jezikih, obravnavajo umetnosti Ilirov, njihovo zgodovino in način življenja. Poleg tega je proučeval tudi splošno zgodovino knjig. Umrl je letos v Zagrebu.

Pomemben tudi za Albance v Sloveniji
Spominska akademija je bila v prostorih Kulturnega društva Albancev Migjeni. Predsednik društva Tahir Maliqaj poudarja, da ima počastitev spomina preminulega poseben pomen tudi za društvo, saj so z njim sodelovali ob skupnih dejavnostih z Albanci na Hrvaškem: "Glede na njegovo delo, kot ilirologa iz Arbanasov, smo ga zelo cenili in spoštovali. Tukaj smo se zbrali, da bi se spomnili njegovega publicističnega in znanstvenega dela, saj je v času nekdanje Jugoslavije vedno posvečal pozornost proučevanju Albancev in njihovega ilirskega izvora."

Dejaven v skupnosti
Na slovesnosti so bili tudi tisti, ki so z njim sodelovali. Tega sodelovanja se spominjajo s ponosom. Hasan Lahaj, predsednik Foruma albanskih intelektualcev v Republiki Hrvaški, se spominja ključnega trenutka: "Z ustanovitvijo Združenja hrvaško–albanskega prijateljstva je dr. Stipčević postal še vidnejši s svojim delovanjem, saj je na našo veliko srečo privolil postati predsednik združenja."

Odličen sodelavec
Prisotni, ki so ga poznali, so spregovorili tudi o njegovem prijaznem značaju, saj je v komunikaciji s sodelavci vedno deloval umirjeno. Bil je odličen sodelavec. A najpomembnejši za albansko skupnost je bil zaradi idej o ohranjanju narodne zavesti, o čemer je pogosto spregovoril z Albanci v izseljenstvu: "Njegov nauk, da čim bolj ohranjamo lastno narodno identiteto, kjer koli živimo, bomo vedno ohranili v naših mislih," pove Hasan Lahaj. Te misli so dale tudi pečat spominski akademiji.