Organizatorji Tinte se pustijo pri pripravi programa voditi raznolikosti in širini sodobne stripovske ustvarjalnosti. Ponuditi želijo namreč vpogled v pisano bero najnovejših slovenskih stripovskih izdaj, se ozreti čez meje ter zasledovati živahno dogajanje in trende na bližnjih stripovskih scenah. Ob boku preverjenih stripovskih klasikov pa predstavljajo tudi sveža imena in projekte, ki prestopajo stripovske okvire in vstopajo v živahen dialog s sočasno umetnostjo.
Festival koordinira Kino Šiška, pri organizaciji festivalskih dogodkov z namenom popularizacije stripovske ustvarjalnosti in predstavitve raznolikosti sodobne slovenske stripovske produkcije, pa so tudi letos združili moči številni akterji domače stripovske scene, nevladne organizacije in javne kulturne ustanove.
Jezdec in vizualna moč risoromana
Tinta odpira vrata danes, in sicer s pripovedovalsko-glasbenim dogodkom Jezdec, ki so ga postavili v nekoliko drugačen ambient Spominskega parka Navje. Pripovedovalec Tomaž Gubenšek in glasbenik Drago Ivanuša bosta oživila projicirane odlomke iz risoromana Jezdec. Tega je na podlagi istoimenske novele nemškega realističnega klasika Theodorja Storma ustvarila ilustratorka in predavateljica na Visoki šoli za umetnost v Braunschweigu Ute Helmbold, delo pa je po novem mogoče prebirati tudi v slovenščini.
Ilustratorko Ute Helmbold bodo ta teden predstavili tudi v oddaji Osmi dan, kjer se bodo pogovarjali še z režiserjem filma Hladna vojna Pawlom Pawlikowskim, skladateljem ambientalne glasbe Williamom Basinskim, se spomnili 90-letnice rojstva Jožeta Tisnikarja in predstavili režiserja Tomija Janežiča. Oddajo lahko ujamete ta četrtek ob 22.50 na 1. programu Televizije Slovenija.
Jutri bo v Atriju ZRC SAZU predstavitev romana in pogovor o knjigi z avtorico, prevajalko Mojco Kranjc, Suzano Bricelj in Arjanom Preglom. Poudarek bo na vizualnih elementih risoromana, na rabi literarne podlage, na umeščanju besedila v risbo, o svojstveni zgradbi knjige, ki jo sestavlja besedilo v spodnji tretjini ter stripovski del v zgornjih dveh, ter o aktualni vrednosti in potencialih Stormovega dela danes.
V središču hrvaška stripovska umetnost
V Ljubljano prihajata prodorna nemška neodvisna založba Rotopol in četverica velikih imen hrvaškega stripa, ki so njegov sloves ponesli tudi v mednarodne vode - Helena Klakočar, Irena Jukić Pranjić, Darko Macan in Dalibor Talajić. K tem se bo festival oziral v soboto, 13. oktobra, na Tintinem stripovskem sejmu, saj bo pod drobnogled vzel hrvaško stripovsko ustvarjalnost.
Poklon Mikiju Mustru
Tinta predstavlja tudi slovenske ustvarjalce in se poklanja letos preminulemu velikanu domačega stripa Mikiju Mustru. Med priznanimi slovenskimi striparji sta izpostavljena Zoran Smiljanić, ki je skupaj z Blažem Vurnikom ustvaril stripovsko biografijo Ivan Cankar: podobe iz življenja, in Kaja Avberšek, ki bo predstavila nov stripovski album o Miletu, ki ljubi disko.
S stripom do razumevanja sveta
Kaja Avberšek, katere "raznolike in barvite tintne junakinje molče, a drzno zrejo v zunanji svet", je poskrbela tudi za vizualno podobo festivala. Organizatorji obiskovalce vabijo, da si ob prebiranju, gledanju in doživljanju stripov in drugih umetniških stvaritev zunaj ustaljenih okvirjev odgovorijo na vprašanje, ki ga ponujajo te junakinje – v kakšnem času in svetu živimo.
Ker je en dan premalo
Festival Tinta je bogatejša različica Stripolisfesta, ki je potekal v Ljubljani med letoma 2013 in 2016 in se je rodil iz rednih mesečnih stripovskih večerov v Kinu Šiška. Lani je iz enodnevnega dogodka prerasel v večdnevni stripovski festival.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje