Nemški umetnik Gunter Demnig od leta 1994 uresničuje umetniški projekt Tlakovci spomina (Stolpersteine), ki je že zdavnaj prerasel zgolj nemške okvire in postal vseevropski projekt. Namenjen je spominu na žrtve nacizma, ki so umrle v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno, ne samo Judom, pač pa tudi Romom, Sintom, pripadnikom različnih družbenih marginalnih skupin, političnim in vojnim ujetnikom. Foto: BoBo
Nemški umetnik Gunter Demnig od leta 1994 uresničuje umetniški projekt Tlakovci spomina (Stolpersteine), ki je že zdavnaj prerasel zgolj nemške okvire in postal vseevropski projekt. Namenjen je spominu na žrtve nacizma, ki so umrle v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno, ne samo Judom, pač pa tudi Romom, Sintom, pripadnikom različnih družbenih marginalnih skupin, političnim in vojnim ujetnikom. Foto: BoBo
Predsednik ob polaganju tlakovcev spomina
Do danes je bilo vgrajenih že več kot 22.000 tlakovcev v več kot 450 evropskih mestih v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Belgiji, Poljski, Ukrajini, na Madžarskem, Nizozemskem, Češkem in Norveškem. Foto: BoBo
Predsednikov govor
Predsednik republike Danilo Türk je na govoru ob položitvi tlakovcev povedal, da prihodnost Evrope ni zagotovljena sama po sebi, saj še vedno lahko prihaja do zlorab državne moč, zločinskega ravnanja in množičnih žrtev. Zato prihodnost ne more biti nikoli zagotovljena brez resnega prizadevanja, da se zločini iz preteklosti ne bi več ponovili. Danes zato ne bi smeli biti ravnodušni ob pojavih ekstremizma, ki niso videti množični, a so po svoji nevarnosti taki, da moramo proti njim skupaj stopiti vsi. Foto: BoBo

"Holokavst je najhujši zločin, ki se je zgodil v novejši zgodovini Evrope. Je zločin, ki nima primerjave z nobenim drugim zločinom iz bližnje preteklosti ali sedanjosti. Vselej moramo razmišljati o tem, kaj je do njega pripeljalo in ali smo se dokončno ter nepovratno izognili nevarnosti, ki so se tako tragično in zločinsko pokazale med drugo svetovno vojno," je dejal predsednik republike v Mariboru in dodal, da tudi Slovenija iz teh dogodkov ni bila izvzeta.

Imena 12 do zdaj pozabljenih žrtev nacizma
Spominske tlakovce so v Mariboru v letu, ko gosti Evropsko prestolnico kulture (EPK), položili na treh lokacijah: na Ulici kneza Koclja, Nasipni ulici in Ulici borcev za severno mejo. Na tlakovcih so imena 12 do zdaj brezimnih, pozabljenih žrtev nacizma, članov mariborskih judovskih družin Kohnstein in Singer. Položitve spominskih kamnov se je udeležil tudi avtor projekta, nemški umetnik Gunter Demnig.

Kot je ob tej priložnosti opomnil Türk, danes živimo v Evropi, ki je Evropa blaginje, hkrati pa tudi Evropa krize in Evropa negotovosti, zato moramo še s posebno občutljivostjo gojiti spomin na najbolj tragične, usodne in najbolj z zločini zaznamovane trenutke evropske zgodovine, da bi resnično dojeli pomen naših kulturnih izročil za boljšo prihodnost Evrope.

Med slovenskimi žrtvami holokavsta 558 Judov
Bistvo projekta Tlakovci spomina je obeležje v obliki kamnitega tlakovca, prevlečenega s slojem medenine, v katero so vgravirani podatki posamezne žrtve. Tlakovec spomina je vgrajen v pločnik ali cestišče v neposredni bližini kraja, kjer je žrtev nazadnje stanovala ali delala. V Mariboru je nastala prva takšna oblika trajnega spomina na žrtve genocida v Sloveniji in je rezultat večletnih naporov mariborske sinagoge, da se spomin na holokavst neguje in z različnimi manifestacijami krepi.

Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani je bilo med slovenskimi žrtvami holokavsta 558 Judov, od katerih jih je 481 končalo v taboriščih smrti, med njimi 392 prekmurskih Judov. Po besedah ravnatelja Sinagoge Maribor Marjana Toša želijo ob sklepu projekta vnovič poudariti, da so številke zgolj suhoparna dejstva in če imamo pred očmi samo te, žrtve holokavsta izgubijo posvečenost in tragiko, ki sta skriti v izgubi šestih milijonov življenj.