V oktobru in novembru bo Televizija Slovenija predvajala nov niz dokumentarnih oddaj iz serije Zapeljevanje pogleda. V vsaki oddaji bomo predstavili dva slovenska likovna umetnika, ki bosta med nastajanjem dela odgovarjala na temeljna vprašanja ustvarjanja in namena sodobne umetnosti. Tokratne oddaje se posvečajo kiparstvu, grafičnim tehnikam, asemblažu in teoriji barv.
Zapeljevanje pogleda bo na sporedu na 1. programu Televizije Slovenija štiri sobotne večere zapored ob 22. uri. Scenarist, režiser in montažer serije, ki je nastala v Izobraževalnem programu, je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Andrej Lupinc.
Drama med barvami
Niz dokumentarnih oddaj Zapeljevanje pogleda se bo danes začel z avtorjema, ki se posvečata tako slikarstvu kot grafiki. Grafični postopek zahteva omejeno uporabo barv in to ju je privedlo do podobnega razmišljanja pri slikarski ploskvi. Bogdan Borčić je vrsto let posvetil grafiki, se približeval abstrakciji in se skozi to izkušnjo odločno vrnil k slikarstvu. V ciklu Najdene stvari raziskuje odnose med barvnimi ploskvami, v slike pa vključuje tudi odsluženo elektronsko opremo.
"Barvi vedno ustvarjata neko dramo, neko soočenje. To je vedno raziskava," pravi Mojca Zlokarnik. Spremlja, kako se barva spremeni na poti od palete do platna. Grafike na dolgih prosojnih papirjih zatrepetajo, ko se jim približamo.
Kiparja monumentalnih skulptur in drobne plastike
Prihodnjo soboto bosta predstavljena kiparja Mirsad Begić in Jakov Brdar, ki sta bila v otroštvu skoraj soseda, oba pa sta študirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. V njunih opusih srečamo tako monumentalne skulpture kot drobno plastiko. Mogočna vrata ljubljanske stolnice je Mirsad Begić ustvarjal pod vtisom bosenske vojne. Za tem je snoval kompozicije iz terakote, kosti, lobanj, raztresenih v pesku, in ladij, ki vozijo v onstranstvo. Vzporedno pa so nastajali številni portreti.
Ko je Jakov Brdar odkril filigransko modeliranje v livarskem vosku, je namesto monumentalnih skulptur začel sestavljati domišljijsko pokrajino iz več sto drobnih figuric, porušenih antičnih stavb, gradbenih odrov, izmišljenih rastlin in živali.
Subjektivni vtis trenutka
Slikarko Joni Zakonjšek in slikarja Mitja Ficka druži želja, da bi na platno ujela subjektivni vtis nekega trenutka. Sliko Se še spominjaš ljubezni? je Joni Zakonjšek slikala tri leta in pol. Nežne lazure so prekrile grobe nanose živih barv in ustvarile vtis morske gladine. Podobam narave, naslovljenim Pesmi za Hafisa, je bil vzgib branje arabske poezije.
Mitja Ficko preizkuša, koliko vsebine potrebuje slika. Njegovi prizori so polni simbolnih pomenov, živali v temnih krajinah, naseljenih s ptiči in tudi s človeško podobo. Kljub temu pa mora slika ostati avtonomna in govoriti sama zase. O svojem delu in pogledih bosta na sporedu TV Slovenija spregovorila 12. novembra.
Umetnine iz peska in računalniških simbolov
Zadnja oddaja bo predstavila kiparja Alena Ožbolta in slikarja Arjana Pregla, ki imata navidezno zelo raznovrstne cikluse, spreminjata tehnike in se dotikata različnih vprašanj sodobne družbe. Delo skupine Veš slikar svoj dolg je Alen Ožbolt predstavil na razstavi, ob kateri se sprašuje, kje je shranjena umetnina iz peska ali postavljena kot ambient. S projektom Življenje oblik želi opozoriti na uniformnost današnjega življenja.
Arjan Pregl se s svojimi slikarskimi cikli veže na znana obdobja modernizma. Za motive jemlje medijske podobe in računalniške simbole, ki jih slika z oljem. Ves čas se sprašuje o smiselnosti slikarstva v današnjem času.