stereotipno razmišljanje, da prisotnost Judov na Slovenskem ni pomembna.

Na nedeljski program so organizatorji pripravljeni že kar nekaj časa in kot pravi vodja mariborske Sinagoge Marjan Toš, želijo ta dan izkoristiti prav za to, da bi predstavili posamezne elemente judovske kulture, umetnosti in zgodovine in s tem opozorili na pomen prisotnosti teh tudi v Sloveniji.
Kot je na predstavitvi programa že pred časom povedal Toš, so bili Judi na Slovenskem prisotni že vse od 12. stoletja, v srednjem veku pa so v slovenskih mestih, kot so Maribor, Ljubljana in Celje, predstavljali pomemben del družbe. Center judovstva se je po srednjeveških pregonih preselil v Prekmurje, kjer so vrhunec doživeli konec 19. stoletja, nato pa je začelo njihovo število počasi upadati. Povsem so izginili med tragičnim časom druge svetovne vojne. Tu so bili, pomembno so prispevali k zgodovini, pustili so sledove, zato je prav, da se jih spominjamo, je dodal vodja Sinagoge, ki je lani prevzela vodenje nacionalnega koordinacijskega odbora za izvedbo prireditev v okviru evropskega dneva judovske kulture.
Kulturni program na petih koncih Slovenije
Prav Murska Sobota, kjer je bilo med obema svetovnima vojnama središče slovenskega judovstva, je prizorišče, ki se je letos prvič pridružila pestremu dogajanju. Program v tamkajšnjem Pokrajinskem muzeju je v celoti posvečen zgodovini prekmurskih Judov.
Vedenje o judovski kulturi so širili še v Mariboru, Ljubljani, Kopru in Lendavi, vse dogodke pa je povezovala nosilna tema Umetnost in judovstvo.
Zanimivo je bilo v Lendavi, kjer so pripravili likovno razstavo z degustacijo judovskega peciva in voden ogled starega mestnega jedra. V Pokrajinskem muzeju v Kopru so pripravili gostujočo razstavo mariborske Sinagoge z naslovom Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem.

V prestolnici je v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pod naslovom Dr. Horowitz potekala stripovska delavnica za otroke in mladostnike. V Severnem mestnem parku Navje je potekala jezikovno-glasbena delavnica za otroke z Morio Segal Zven hebrejščine, v Kinodvoru pa so predvajali film Zresni se Joela in Ethana Coena. V ponedeljek bo Klemen Jelinčič Boeta v Knjigarni Mohorjeve družbe predstavil knjigo Uvod v judovstvo.
Osrednja slovesnost v Mariboru
Zaključna slovesnost se je odvila v mariborski Sinagogi, kjer je bila med drugim na sporedu monodrama Govor malemu človeku v izvedbi Vlada Novaka. Že dopoldne so odprli razstavo o aferi Dreyfus in poskrbeli za vodene oglede. Razstavo Afera Dreyfus (1894-1906) so pod vodstvom mentorjev Draga Braca Rotarja in Taje Kramberger pripravili študenti zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Postavitev se navezuje na dogodke 22. decembra 1894, ko so v Franciji po krivem obsodili topniškega častnika Alfreda Dreyfusa za veleizdajo. Izbruhnila je kriza, ki se ni razrešila vse do leta 1906. Spopadle so se republikanske in starorežimske oziroma monarhične vrednote. Razstavo bo odprl minister za pravosodje Aleš Zalar.
Dogajanje so sklenili s sprejemom, ki ga je v Sinagogi priredil mariborski župan Franc Kangler. Častni pokrovitelj projekta je predsednik republike Danilo Türk.