Zlasti barjanska zemlja ga je nagovarjala pri njegovem slikarskem delu, kot kipar pa je ustvarjal v lesu in tudi drugih materialih.
Tone Lapajne se je rodil leta 1933 v Ljubljani in se po končani šoli za oblikovanje vpisal na študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, na kateri je diplomiral leta 1961. Specialko je končal pri profesorju Borisu Kalinu.
Za svoje ustvarjanje je bil večkrat nagrajen že kot študent, leta 1951 s študentsko Prešernovo nagrado, leta 1961 pa je bil dobitnik odkupne nagrade Akademije za likovno umetnost za najboljše delo. Na študijsko izpopolnjevanje se je odpravil v Francijo, Anglijo, Belgijo, Nemčijo, Italijo in na Nizozemsko.
Nagrade od študijskih let
Nagrade je nizal tudi v naslednjih letih. Leta 1969 je na Festivalu malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu prejel nagrado za sceno predstave Arabal: Arhitekt in Asirski cesar. Razstavljal je tudi s skupino BE-54 in bil med letoma 1968 in 1972 član skupine Neokonstruktivisti. Leta 1991 je prejel nagrado mesta Ljubljana in istega leta še odkupno nagrado na 10. jesenskem salonu v Banjaluki, leta 2005 pa grand prix mednarodnega slikarskega Ex-tempora v Piranu.
Beton, železo, les in zemlja
Lapajne, ki je od leta 1965 deloval kot svobodni umetnik, se je sprva ukvarjal s kiparstvom in ustvarjal v betonu in železu, kasneje pa se posvetil lesu. Za razstavo kipov v Mali galeriji Ljubljana je bil leta 1977 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada, v njegovem opusu pa najdemo tudi devet monumentalnih javnih skulptur.
Kot slikar je na prizorišče odločneje stopil po letu 1975, pri svojem delu pa uporabljal akrilne barve in izvirni slikarski material - barjansko zemljo, ki jo je nanašal na juto, pozneje pa na platno.
Lapajnetovo delo je bilo mogoče občudovati na več kot 70 samostojnih razstavah, sodeloval pa je na več kot 40 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Zemlja na nebu je naslov cikla devetih slik, s katerimi je Lapajne sklenil svojo slikarsko pot. Leta 2007 je bil cikel razstavljen v Kazematah na Ljubljanskem gradu, leta 2010 pa še v razstavišču Monfort v Portorožu. Njegova dela hranijo številni slovenski in tuji muzeji in galerije.