Na spletni likovni natečaj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) so denimo prejeli okoli 800 likovnih del, na e-filmski natečaj JSKD-ja je prispelo 80 kratkih filmov, na literarnih natečajih in delavnicah pa sodeluje skoraj 400 literatov vseh starosti. Na Facebookovi in Instagramovi strani folklorne dejavnosti je vsak večer objavljen kratek posnetek z domov vseh, ki so kakor koli povezani s folklorno dejavnostjo. Tako so svoj posnetek med drugim prispevali Saša Krajnc, Barbra Drnač, družina Luša ter Katja in Maja Pinterič.

Prav v času epidemije se je pokazalo, kako zelo prisotno in potrebno je kulturno-umetniško ustvarjanje in udejstvovanje v vsakdanjem življenju ljudi, poudarja Maja Papič. Spomnila je, da v Sloveniji štejemo več kot 107.000 aktivnih ustvarjalcev, ki delujejo v okoli 5000 kulturno-umetniških skupinah.

Kaj vse se da izdelati v času karantene
Sicer pa je tema letošnjega tedna inštrumentalna glasba. Na spletni različici dogodka, ki drugače organizira kakšnih tisoč dogodkov, se bodo med drugim predstavila kulturno-umetniška društva in skupine, ki se ukvarjajo z inštrumentalno dejavnostjo, kot so godbe na pihala, big bandi, tamburaši, mandolinisti, citrarji in orgličarji. Predstavili bodo tudi različne inštrumente in glasbene izdelke, ki so nastali v času karantene.

V središču inštrumentalna glasba
Na temo inštrumentalne glasbene dejavnosti bo v torek, 19. maja, ob 18. uri v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna potekala okrogla miza z naslovom Kaj pomeni, ko zaigra inštrument?, ki bo predvajana na spletnih medijih, pozneje pa bo dosegljiva tudi na lokalnih TV-postajah. Pogovarjali se bodo direktor JSKD-ja in akademski glasbenik Marko Repnik, psihologinja in predavateljica na akademiji za glasbo Katarina Habe, profesor klarineta in dirigent pihalnega orkestra na Konservatoriju za glasbo Andrej Zupan, muzikolog Nejc Sukljan, profesor klarineta in predsednik strokovne komisije Zveze slovenskih godb Mitja Dragolič ter letošnji ambasador Tedna ljubiteljske kulture Dejan Krajnc, klarinetist in pevec. Pogovor bo moderiral glasbenik in producent za inštrumentalno glasbeno dejavnost na JSKD-ju Daniel Leskovic.

V debati bodo iskali odgovore na vprašanje, kot so, zakaj se vključiti v glasbo že v mladosti, zakaj je glasbena vzgoja več kot le prostočasna dejavnost, kako na človeka vpliva glasbeno udejstvovanje in ali je razlika med ljubiteljskim in profesionalnim ustvarjanjem pri razvoju osebnosti v času odraščanja.

Svet se vrti, a jaz stojim
Tudi letos se bodo v sklopu TLK-ja odvili Roševi dnevi, srečanje mladih avtorjev 8. in 9. razredov osnovnih šol. Državno srečanje bo že 33. zapored potekalo v Celju. Člana komisije, Janja Vidmar in Damjan Stepančič, sta prebrala besedila 61 mladih literatov iz vse Slovenije oziroma iz 38 osnovnih šol, ki so ustvarjali pod okriljem 42 mentorjev. V tisku je tudi že zbornik izbranih besedil z naslovom Svet se vrti, a jaz stojim.

Tradicionalno otvoritveno slovesnost, ki jo prirejajo vselej v drugem kraju, bodo letos zamenjale virtualne poslanice. V četrtek ob 19.30 bo na sporedu prva poslanica TLK-ja, ki bo objavljena na informacijskih kanalih JSKD-ja in ZKDS-ja. Ustvarjalce in širšo javnost bo nagovoril direktor JSKD-ja Marko Repnik. Po poslanici bodo predvajali posnetek osrednjega odprtja Tedna ljubiteljske kulture iz leta 2015, ki je bilo na velikem odru SNG-ja Nova Gorica. V naslednjih dneh bodo sledile še poslanice podpredsednice ZKDS-ja Marijane Kolenko, Dejana Krajnca ter ministra za kulturo Vaska Simonitija.

Vse do sredine junija
Dogajanje se bo uradno sklenilo 24. maja, organizatorji pa ustvarjalce vabijo, da prijavijo tudi dogodke, ki bodo trajali vse do 15. junija. Če se bodo ukrepi zaradi epidemije sprostili, so to lahko, kot pojasnjujejo, tudi prireditve v živo. S Sazasom in zavodom IPF so namreč dosegli dogovor o oprostitvi nadomestil za avtorske in sorodne pravice za vse brezplačne prireditve do sredine junija.

Do takrat bodo nagradili tudi nekatera najboljša dela in zmagovalce natečajev, ki bodo predstavljeni v času Tedna ljubiteljske kulture. Poleg že omenjenih so to med drugim še pomladna likovna natečaja Protistrip in Razgledi doma, literarni V zavetju besede, Festival mlade literature Urška in natečaj za najboljšo protestno pesem Mentorjev feferon ter filmski KoronaFESTfulFejstFilma.

Poleg finančne škode na področju ljubiteljske kulture, ki jo še težko ocenijo, je glavna koordinatorka projekta Maja Papič izpostavila še psihološko. "Pa vendar smo se iz izkušnje epidemije naučili, kako zelo je pomemben pristen človeški stik, sinergija, ki nastane zaradi skupnih interesov v določeni umetniški skupini, in zadovoljstvo ob tem, da širši družbi daš nekaj pozitivnega, jih razveseliš z dobro glasbo, plesom, sliko," je sklenila.