Na kamnitih delih gradu, katerega zametki segajo v srednji vek, danes pa se kaže v renesančni podobi, ki jo je dobil v 16. stoletju, so zadnjih nekaj let potekala restavratorsko-konservatorska dela. Kot poroča Jutarnji list, so po besedah vodje dvorca Nadice Jagarčec v luknji kamnitega podboja ob vhodu v stransko krilo našli dva pramena las. Eden je svetlo rjav, drugi temnejše barve, po njenem mnenju pa bi bilo odkritje lahko zanimivo, saj bi lahko na novoosvetlilo ljubezensko zgodbo med Veroniko in Friderikom. Za zdaj las še niso poslali na analizo, izvedli pa jo bodo na hrvaškem Institutu Ruđer Bošković ali enemu od nemških inštitutov.
Prvi čarovniški proces na slovenskem ozemlju
Veronika Deseniška, katere zgodba je navdihnila številne legende in literarna dela med Slovenci, Hrvati, Nemci, Čehi in Italijani, je bila druga žena Friderika II. Celjskega. Poročila sta se leta 1424 ali 1425, in sicer nekaj let po skrivnostni smrti Friderikove prve žene Elizabete Frankopanske - po nekaterih razlagah, naj bi jo umoril prav Friderik. Sicer poroka Veronike - plemkinje nižjega stanu - in Friderika, po cerkvene pravu ni bila prepovedana, vendar plemstvo takšnih zakonskih zvez ni sprejemalo, posebej je razsrdila Friderikovega očeta Hermana II. Celjskega.
Jezen, da je s tem sin omadeževal čast ugledne celjske rodbine, je Friderika zaprl, po skrivanju v divjini in na gradu Vurberk pri Frideriku IX. Ptujskem pa so našli tudi Veroniko. Obtožili so jo čarovništva,češ da je tako zavedla in obnorela Friderika. Gre za prvi znani čarovniški proces na ozemlju, ki sodi danes v meje Slovenije. Sodišče jo je sicer oprostilo krivde, vendar je to ni rešilo. Herman II. se za sodbo ni zmenil. Zaprl jo je v grad Ojstrico, kjer so jo leta 1425 utopili v kadi. Njeno truplo so pokopali v Braslovčah, pozneje pa je dal Friderik II. njene posmrtne ostanke prenesti v samostansko cerkev Kartuzijanskega samostana Jurklošter, kjer je njen grob redno obiskoval.
Hrvaška legenda povezuje zgodbo Veronike, ki jo opisuje kot lepo upornico, prav z Velikim Taborom, pod katerim naj bi živela. V stene gradu pa naj bi jo po legendi zazidali po tem, ko so jo utopili. Med ljudstvom je krožila tudi legenda o Veronikini vlogi pri preganjanju Turkov od Velikega Tabora. Kot pravi zgodba, je po prodoru turške vojske skozi zunanji zid na majhne koščke razrezala slamo in jo ob prihodu Turkov z okna vrgla nanje. Slama se je spremenila v sršene, ki so sovražno vojsko pregnali.
Restavratorskega dela na dvorcu, ki sodi med najbolje ohranjene kontinentalne grajske arhitekture na Hrvaškem, so se pred nedavnim končala, v stavbi pa so odprli muzej.