Plošča iz peščenjaka, ki je po poročanju Art Newspaperja dolga več kot meter, težka pa 200 kilogramov, je bila nekoč del templja v etruščanskem arheološkem najdišču Poggio Colla. Arheologi so posebej navdušeni nad čitljivim napisom, saj so sicer izredno redki, omejeni predvsem na nekaj kratkih nagrobnih zapisov imen ali pa družbenega položaja pokopanih. Odkrita nagrobna plošča pa obsega vsaj 70 črk in ločil, zaradi česar je redek vir predrimske dobe.

Etruščani, ki so med Tibero in Arnom na eni strani in Tirenskim morjem in Apenini na drugi živeli med letoma 800 in 200 pred našim štetjem, so s svojo kulturo pomembno vplivali na rimsko umetnost.

Po besedah vodje arheološkega projekta v dolini Mugello Gregoryja Wardna gre verjetno za ploščo religioznega pomena, zato si obeta, da bo povedala veliko o zgodnjih verovanjih izgubljene kulture, ki predstavlja temelj zahodne civilizacije. "Poznana nam je struktura etruščanske slovnice, vemo, kaj je glagol, kaj predmet, tudi nekaj besed nam je znanih. Vendar upamo, da nam bo najdba odkrila tudi imena bogov ali boginj, ki so jih tam častili," razlaga.

Najprej na čiščenje
Precej obrabljena in oškrbljena plošča gre najprej v roke strokovnjakov Univerze v Firencah in Toskanskega arheološkega urada, kjer jo bodo očistili. Zatem bo besedilo preučil profesor kolidža v Amherstu v Massachusettsu Rex Wallace, ki sodi med vodilne specialiste za etruščanski jezik. Čeprav italijanski mediji odkritje že primerjajo s slavnim kamnom Rosetta, ki je pomagal pri razumevanju egipčanskih hieroglifov, strokovnjaki svarijo, da je veselje prenaglo.

Težko razvozljiv jezik
V nasprotju z večjim delom ohranjenih nagrobnih etruščanskih zapisov pravkar odkrita stela ne kaže strukturnih vzporednic z grščino, latinščino ali drugimi starodavnimi jeziki. Zato bo po Wallaceovih besedah besedilo verjetno težje razvozlati. "Kako pomemben bo zapis za naše poznavanje o Etruščanih, bomo zato še videli," pravi.

Kot smo poročali, so pred nekaj meseci v Ženevi odkrili zbirko neprecenljivih starorimskih in etruščanskih umetnin. Nakopičil si jih je nekoč ugleden trgovec z umetninami Robin Symes, ki je zaradi nezakonitega poslovanja pozneje končal za zapahi. Med umetninami, ki so bile pospravljene v 45 zabojev v skrivnem skladišču, so bili med drugim tudi fragmenti fresk iz Pompejev, doprsni kipi in reliefi, vaze ter posode iz terakote.