Na letošnjih Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dnevih letos sodelujejo ustvarjalci Matjaž Geder, Nataša Mirtič in Tina Mohorović iz Slovenije, Zdenka Pozaić in Leon Zakrajšek iz Hrvaške in Ivana Stanković iz Srbije, njihovi izdelki pa bodo v grajski kapeli na ogled od 8. septembra.

V sredo, 6. julija, bodo vrata delavnice odprta tudi za obiskovalce, ki se bodo lahko zvečer udeležili vodenja po muzejski razstavi Valvasorjeve grafične delavnice. Sledila bosta še pogovor in srečanje z gostujočimi umetniki, ki ga bo vodil Goran Milovanović.

Javni zavod Bogenšperk želi v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, Galerijo Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki ter slikarjem in grafikom Jankom Oračem s projektom opozoriti na pomembne začetke grafične umetnosti pri nas ter vzpostaviti kakovostno grafično zbirko z mednarodno umetniško grafično produkcijo na Bogenšperku. Projekt so omogočili zavod Bogenšperk, Galerija Božidar Jakac, Tehniški muzej Slovenije in ministrstvo za kulturo.

Grafične dneve pripravljajo ob praznovanju 375. obletnice rojstva Janeza Vajkarad Valvasorja. Ob tej priložnosti so oživili tudi Vakvasorjevo bakrotiskarno. Tako bodo še letos tematsko nadgradili muzejsko razstavo z vsebinami, ki so se z leti izkazale za manjkajoče pri razumevanju zahtevnega grafičnega postopka bakroreza. Oživili bodo ambient rekonstruirane bakrotiskarne z multimedijskim elementom bakrorezca pri rezbarjenju matrice na bakreni plošči ter razstavo dopolnili z novimi eksponati in interaktivnim kotičkom.

Začetki grafične umetnosti na Slovenskem
Na Bogenšperku, kjer je plemič, učenjak in polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) leta 1678 vzpostavil bakroreznico in tiskarno, so v 11 letih natisnili domala vse Valvasorjeve grafike. Bila je prva te vrste na slovenskih tleh, zato predstavlja tudi začetek prvega velikega poglavja v grafični umetnosti na Slovenskem. Na gradu je Valvasor hranil tudi zbirko več kot 8.000 grafičnih listov, ki jih je kupil po Evropi in dopolnil z grafikami domačih, bogenšperških umetnikov. Leta 1685 je grafične liste tematsko uredil in jih dal vezati v 18 zvezkov velikega formata. S propadom grafičnega podjetja in prodajo knjižnice ter grafične zbirke v Zagreb se je na Bogenšperku tudi končal prvi razcvet grafične umetnosti pri nas.