Velikonočni nabor radijskih iger
Praznik upanja in veselja ob Jezusovem vstajenju od mrtvih bodo v Uredništvu igranega programa zaznamovali s tematsko skladnimi radijskimi igrami: že na veliki četrtek, tik pred začetkom velikonočnega tridnevja, bodo poslušalke in poslušalci na programu Ars lahko prisluhnili radijski igri Veliki duhovnik Kajfa. Besedilo Ivana Mraka, trenutno nekoliko bolj izpostavljenega zaradi aktualne uprizoritve Mrakijada na Velikem odru SNG-ja Drama Ljubljana, je drugi del njegove trilogije (sicer samostojnih dramskih besedil) o Jezusovem trpljenju – sestavljata jo še dramski besedili Človek iz Kariota in Prokurator Poncij Pilat. Tudi v tem besedilu je slovenski dramatik raziskoval posameznikove etične premisleke v prelomnih trenutkih življenja in se želel dokopati do njegovega najglobljega bistva: Kajfa se sprva pri Ponciju Pilatu zavzema za kaznovanje Jezusa s smrtjo, vendar se mu začnejo porajati dvomi, potem ko vidi Jezusov odziv na obsodbo. Čedalje močneje se v njem začne oglašati vest, vodi pa ga nenehno prevpraševanje o lastnih načelih, etiki in ravnanju, ki jih je Jezus do temeljev zamajal. Avtor radijske priredbe je bil tudi njen režiser Jože Valentič, ki je pred dokončanjem igre preminil, njegovo režisersko delo v tej biblični igri pa je dokončal Alen Jelen.

Na praznično nedeljo bodo lahko mlade poslušalke in poslušalci ob velikonočnem zajtrku prisluhnili radijski igri za otroke produkcije Radia Trst A in v režiji Marjane Prepeluh: zgodba igre Pirhi brez presenečenja se dogaja v tržaškem okolju in v velikonočnem času, spregovori pa o pomenu prijateljstva in darovanja, kar je še kako aktualna tema za prihajajoči praznik. Nabor velikonočnih radijskih iger bodo sklenile Pridige Janeza Svetokriškega, ki bodo na sporedu v ponedeljkovem terminu radijske igre na programu Ars. Več kot 350 let staro besedilo znamenitega kapucinskega meniha in popotovanje po zanimivih sledeh, ki so se začele davnega leta 1647, je oživljal interpret Marko Cvahte.

Eksistenčne težave mladih
Teden sicer začenja radijska priredba besedila Ali naj te z listjem posujem?, ki jo je napisal slovenski dramatik in pisatelj Rudi Šeligo. V njej avtor učinkovito in natančno prepleta preteklost s sedanjostjo, hkrati pa nam odkriva moralno in eksistencialno problematiko mladih deklet Uršule in Vasilke, ki v dežju obstaneta v zapuščenem prostoru, polnem gnilega listja. Besedilo je bilo prvič uprizorjeno leta 1974 v Gledališču Pekarna in predstavlja enega izmed prelomnih trenutkov slovenskega eksperimentalnega gledališča. Šeligo je kasneje napisal še nekaj epohalnih dramskih in proznih besedil, za katere je prejel številne nagrade – po njegovi smrti leta 2004 so po njem poimenovali tudi nagrado za najboljšo uprizoritev po izboru strokovne žirije na festivalu Tedna slovenske drame, ki trenutno poteka v Kranju in se bo sklenil v petek, 7. aprila.

Na Prvem programu pa bo v torek na sporedu izvirna radijska igra za mladino režiserke in radijske ustvarjalke Irene Glonar z naslovom Štiriindevetdeset. Pomlad s seboj namreč prinaša tudi stresno obdobje zaključevanja ocen in lovljenje zadnjih točk za vpis v srednje šole in na univerzo, torkova radijska igra pa opozarja ravno na to, da je matematično seštevanje točk brez upoštevanja individualnih nagnjenj in sposobnosti krivično do mladega človeka. Protagonistka Ana (v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič) je postavljena v mejno dramatično situacijo, ko ji za vpis na izbrano visoko šolo zmanjka le ena točka in pol – ta točka in pol pa lahko bistveno in usodno vpliva na njeno življenje.

Utrip mesta in družinske dinamike
Dve kratki radijski igri tega tedna vsaka na svoj način ponujata poantirano celoto, ki vodita v širši premislek in dojemanje zvočnega medija. Sredni termin na programu Ars bo namenjen svojevrstni in morda celo sinestetični avanturi: Avdiokardiogram sta ustvarila bosanska avtorja Djoko Nalić in Josip Grbavac, v njem pa sta izzvenevanje človekovega notranjega in zunanjega sveta zabeležila s slušnimi utripi, izvirajočimi iz mestnega življenja. Kratka radijska igra kljub odsotnosti besed ustvarja bogat avtopoetski jezik, ki raziskuje razsežnosti zvoka in njegovo lepljenje na individualno predstavnostno zmožnost.

Sobotna kratka radijska igra na Prvem programu je delo radijskega ustvarjalca Pavla Lužana: Na živce mi greš na humoren način prikazuje zapletene in napete čustvene reakcije med zakoncema, ki jih komentira desetletna hčerka. Njihova medsebojna dinamika razkriva razsežnosti in kompleksne globine preproste izjave, ki se začne z 'na živce mi gre, ko …' ter duhovito dokazuje, da življenje v troje res ni praznik.

Poslušalke in poslušalci lahko predvajanim radijskim igram prisluhnejo tudi v podkastih radijske igre na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na portalu RTV 365.