Jean Nouvel je pred dvema letoma takole poziral fotografu ob odprtju 142 metrov visokega stolpa Agbar v Barceloni, ki ga je sam zasnoval. Foto: EPA
Jean Nouvel je pred dvema letoma takole poziral fotografu ob odprtju 142 metrov visokega stolpa Agbar v Barceloni, ki ga je sam zasnoval. Foto: EPA

62-letnemu Nouvelu bodo častni naslov in nagrado dobrih 63.300 evrov izročili 2. junija na častni proslavi v Washingtonu. Predsednik fundacije Thomas Pritzker je odločitev žirije obrazložil s pohvalo Nouvelovega "pogumnega zasledovanja novih idej in izzivanja ustaljenih norm z namenom širjenja meja arhitekture". V njegovih delih vidijo "vztrajnost, domišljijo, bohotnost in nad vsem nenasitno potrebo po ustvarjelnem preizkušanju".

Nouvel je širši javnosti najbolj znan kot arhitekt, ki je zasnoval Svetovni arabski inštitut v Parizu, med drugim pa je narisal tudi stavbo Torre Agbar v Barceloni (zanjo si je "sposodil" koničasto obliko, ki Katalonce spominja na Gaudijevo veselo arhitekturo) ter Gasometer na Dunaju. "Moja dela so odraz časa, ki ga živimo. Vezana so na tehnike in snovi in na kaj vse smo z njimi danes sposobni narediti," je dejal Francoz.

"Zame je vsak projekt dogodivščina. Vsaka zgradba je v odnosu s podnebjem, vetrom, barvami okoliških stavb ... Če ne poznam vseh teh dejavnikov, ne morem izdelati koncepta. Arhitektura brez omejitev ne bi obstajala - to bi bilo kiparstvo."
Jean Nouvel
Nad tem, da je dobil nagrado, je bil menda presenečen ("Nisem mislil, da je letos "moje leto"), a izjemno počaščen, saj se je tako pridružil dolgi vrsti svojih vzornikov, ki so prav tako prejeli Pritzkerjevo nagrado: Frank Gehry, Renzo Piano, Richard Rogers, Norman Foster, Glenn Murcutt in Herzog & de Meuron.
Ana Jurc
Ker pa je že tako, da slika zaleže za tisoč besed, v nadaljevanju sledi nekaj najbolj prepoznavnih Nouvelovih mojstrovin.














Notranjost Inštituta za arabski svet (Institut du Monde Arabe) v Parizu. Zgradbo so po Nouvelovih načrtih zgradili med letoma 1981 in 1987; njegove kontroverzne in takrat sporne rešitve so se skozi leta izkazale za učinkovite. Velika kvadratna stavba deluje kot prehodno območje med reko Seno (eno pročelje je valovito) in precej bolj racionalistično zasnovo okrožja Saint-Germain-des-Prés. Foto: Georges Fessy
Tour de Verre (Stekleni stolp) bo 75-nadstropna zgradba, ki se bo držala Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. V stolpu se bo našel prostor za hotel in razkošna stanovanja, tri nadstropja pa bo za razširitev svoje zbirke dobil muzej MoMA. Parcelo si boste tam verjetno lahko zakupili že letos. Foto: EPA
'To je oblika reliefa gorovja Montserrat,' je o navdihu za stolp podjetja Agbar povedal Nouvel. 'To je zelo falična oblika. Tukajšnji arhitekti se z njo igrajo že veliko let, saj gre za zaščitni znak Katalonije.' In če je Gaudi svoje stolpe prekril s črepinjami barvne keramike, jih je Nouvel s svetlečimi barvnimi kvadratki, ki 'pomenijo dialog z zgodovino Barcelone.'
Novo domovanje lyonske opere se, arhitektu na čast, imenuje kar Opéra Nouvel. Ko so arhitektu leta 1985 projekt dodelili, se je moral držati omejitve: graditi v mejah že obstoječe stavbe iz 18. stoletja. Ohranil je samo pročelje, površino opere pa povečal s širitvijo pod zemljo in gradnjo dodatnega nadstropja iz stekla in jekla. Foto: Philippe Ruault
Na levem bregu reke Sene, v senci mogočnega Eifflovega stolpa, so po slabem desetletju leta 2006 končali gradnjo muzeja Quai Branly, ki je posvečen kulturi Afrike, Azije, Amerik in Oceanije. Zgradbo si je Nouvel zamislil kot 'kraj, zaznamovan s simboli gozda in reke, obsesije s smrtjo in pozabljenjem'. V konstrukcijo je vključil več kot 15.000 rastlin 150 vrst, ki rastejo na navpični površini velikosti 800 kvadratnih metrov.
Za muzej Quai Branly je Nouvel zavzel zemljišče, veliko 39.000 kvadratnih metrov. Predsednik Chirac se je z odprtjem prvega večjega pariškega muzeja po letu 1977 (takrat so odprli center Pompidou) v francosko zgodovino hotel vpisati kot 'veliki promotor' izvirne afriške in azijske kulture.
Streha Nouvelovega kulturnega in konferenčnega centra v Luzernu se 'steguje' nad slavno švicarsko jezero zato, da v njej odsevajo premiki svetlobe in vode.
Leta 1995 so bili na natečaju za predelavo slavnih štirih dunajskih 'gasometrov' izbrani štirje arhitekti - Jean Nouvel, Coop Himmelb(l)au, Manfred Wehdorn in Wilhelm Holzbauer. Nouvel je svoji zgradbi ustvaril veliko notranje dvorišče s prosojnim stropom, ki z lomljenjem svetlobe združuje staro in novo.