Cher Horowitz (Alicia Silverstone), tik pred kadrom nakupovalnega središča, Nimaš pojma, 1995, režija Amy Heckerling.

V 80. in zgodnjih 90., času, ko smo se Slovenci shopping mallu še najbolj približali z javnimi skladišči, kjer danes domuje "majhno mesto velikih nakupov", so življenja Američanov že dolgo gravitirala k tem predmestnim templjem potrošništva.

Za številne Američane, še posebej baby boomerje, torej tiste, ki so se rodili in odraščali v povojnem času, času gospodarskega razcveta, so bili malli novi mestni trgi: kraji za nakupovanje, prehranjevanje, zbiranje in druženje. Ameriški malli so bili obraz razmaha predmestnega potrošništva, "novodobne piramide, ki lebdijo na pokrajini", kot jih je nekoč označila publicistka Joan Didion. A tako kot piramide kultura, katere čaščenju so namenjeni malli, vse bolj izginja: druženje se seli na splet, z njim pa tudi nakupovanje. Zgovoren je podatek, da so zadnji pokriti mall v ZDA zgradili po današnjem tempu merjenja časa že davnega 2006. Med letoma 2007 in 2009 so zaprli 400 izmed 2.000 največjih ameriških mallov. Kot kažejo predvidevanja, bi utegnili v naslednjih dveh desetletjih zapreti kar polovico izmed vseh, ki še delujejo, je mogoče prebrati v prispevku na temo smrti nakupovalnih središč na novičarski spletni strani ustanove Smithsonian.

Zametki pokritih nakupovalnih središč segajo v stari Rim (forum), tudi grška agora in srednjeveške tržnice so ustrezna primerjava, nato pa so v 19. stoletju prišle prve veleblagovnice. Malli, kot jih poznamo danes, so v arhitekturi zrasli na zelniku Victorja Gruena, Dunajčana, ki se je v ZDA zatekel tik pred izbruhom 2. svetovne vojne: bil je glavni krivec za prvi mall svoje vrste: Southdale v kraju Edina, Minnesota.

Malli so producirali mikrokulturne pojave, kot so mall rats (postopačem, ki cele božje dni preživljajo prav v mallu, je film z naslovom Mallrats pred dvema desetletjema posvetil Kevin Smith) in mall walkers (osebki, ki z namerno počasno hojo ovirajo gladek prehod po koridorjih nakupovalnih centrov; menda pa lahko pomeni tudi osebo, ki v mallu išče priložnosti za bežna spolna srečanja), postali so del popularne kulture, znašli so se v filmih, glasbi, na televiziji. Vrhunec ameriške fascinacije z malli je prišel na začetku 90., a konec istega desetletja se je začel njihov neizbežni zaton: več desetletij neobnovljeni zdaj že dinozavri so začeli kazati znake obrabe, nakupovalci srednjih let in srednjega razreda so začeli izginjati in nekoč bleščeče čisti in varni kraji so postali raj za kriminal. Spreminjati so se začeli v mesta duhov, najprej so izgubili nakupovalce, nato še trgovine. Leta 2011, na vrhuncu krize, je bilo skoraj 10 odstotkov lokalov po mallih v ZDA praznih.

Življenje ni film, a pogosto film odraža življenje, zato so tudi številne hollywoodske uspešnice iz tega časa, torej preloma iz 80. v 90., pomembno zaznamovali prizori v nakupovalnih središčih, kamor so v prostem času zahajali pretežno najstniški junaki produktov tovarne sanj. Pred vzponom spletnih družbenih interakcij so bili "popkulturna petrijevka" (izraz so skovali pri LA Timesu, kjer so nakupovalna središča označili kot "otroška igrišča za odrasle, s katerimi se je lahko poistovetil vsak") MTV-generacije prav nakupovalna središča: tam so filmski junaki opravljali priložnostna dela, se srečevali, zaljubljali, bežali pred zombiji (ali čisto običajnimi šolskimi nasilneži).

Mall, ki se lahko pohvali z resnično zavidljivo minutažo na platnih, je losangeleški Beverly Center, zgrajen leta 1982, v nasprotju s številnimi drugimi malli je najpogosteje igral samega sebe: med drugim v Scenes From a Mall (1991), v katerem je zakon Woodyja Allena in Bette Midler na prafaktorje razpadal prav tam, pa v Vulkanu (1997), kjer je služil kot zasilna triaža. Ima tudi svojo grozljivko z izjemno domiselnim naslovom Chopping Mall iz leta 1985. Billy Bob Thornton, nekdanji gospod Angelina Jolie, je kot Pokvarjeni Božiček pustošil po Del Amo Fashion Centru v bližini LA-ja, natančneje v kraju Torrance. Tam so posneli tudi prizor iz obedovalnice v Valley Girls (1983), prelomna vloga pa je prišla leta 1997, ki jo je nekoč največjemu pokritemu nakupovalnemu središču na svetu (danes z naskokom prednjačijo tista na Kitajskem in drugod v Aziji) namenil Quentin Tarantino v Jackie Brown, saj je na parkirišču velikanske nakupovalne meke posnel enega ključnih prizorov.

Tu je še prav tako kalifornijski Puente Hills Mall, kjer so na parkirišču posneli prizore iz Nazaj v prihodnost, prav tam so v velikem slogu praznovali 25-letnico tega kultnega filma in mu postavili spominsko ploščo. Velik del Fast Times at Ridgemont High (1982), najstniške klasike Amy Heckerling iz zgodnjih 80., poteka v izmišljenem Ridgemont Mallu, katerega zunanjost predstavlja Santa Monica Place, notranjost pa je posodila Sherman Oaks Galleria, konkurentka prvemu omenjenemu Beverly Centru, saj se lahko pohvali z več akcijami, tudi s prizorom iz Commanda in drugega Terminatorja. In smo že pri kraljici nakupovanja Cher Horowitz v podobi Alicie Silverstone (in pod taktirko mojstrice žanra Heckerlingove), ki je v Clueless oz. Nimaš pojma, od koder smo si izposodili uvodni citat, s prijateljicami "zbirala misli in nabirala moči" v Westside Pavilionu.

Prizor avtomobilskega lova iz The Blues Brothers je bil posnet v mallu Dixie Square v Harveyju v zvezdni državi Illinois, ki so ga sicer zaprli dve leti prej, a je oživel prav za to priložnost. Še do pred kratkim, ko so ga vendarle zrušili, so se tja zgrinjale množice oboževalcev kultnega filma. Bill & Ted's Excellent Adventure (1989) se dogaja v Metrocenter Mallu v Phoenixu, prav tako ali še bolj kultna Romerova Noč živih mrtvecev (1977) pa v Monroeville Mallu na obrobju Pittsburgha. Odtlej se vsak oktober blizu malla, ki je pozneje gostil še filmsko ekipo Flashdance, pa Christine po romanu Stephena Kinga, srečujejo navdušenci nad zombiji.

In George A. Romero je bil precejšen vizionar, saj se je v zadnjih letih zaprlo kar nekaj templjev potrošništva, v katerih danes prebivajo novodobni zombiji: brezdomci, ki so po zlomu nepremičninskega balona ostali brez vsega. Kot je mogoče prebrati v BBC-jevem prispevku na to temo, je ob ameriških obvoznicah dandanes na stotine grobov teh betonsko-jeklenih velikanov. "Malli duhov" postajajo "mesta duhov" 21. stoletja, zato morbidnost nekoč bleščečih in kičastih fasad fascinira vse več fotografov. V 90. so gradili 140 novih mallov na leto, leto 2007 pa je bilo prvo v pol stoletja, ko na ameriških tleh ni zrasel niti en sam mall. Nedolžnost ameriških sanj in hedonistična atmosfera 50. sta za vedno odšla v zgodovino, velikanske zgradbe bodo čez stoletja in tisočletja morda preučevali arheologi.

V enem "mrtvih mallov" na Srednjem zahodu, še eni žrtvi nedavne recesije (veliko pa je k zatonu kulture mallov prispevalo spletno nakupovanje), poteka tudi prizor iz najnovejšega Fincherjevega presežka Ni je več, ki pa ima v knjižni predlogi Gillian Flynn precej večjo vlogo. Primat najbolj obiskanega (35-40 milijonov na leto) shopping malla na svetu in največjega v ZDA kljub vsemu drži Mall of America (z več kot 400 prodajalnami in več kot 12.000 zaposlenimi) v neposredni bližini "mest dvojčkov" St. Paula in Minneapolisa v Bloomingtonu v Minnesoti, a se mu nevarno bližajo azijski konkurenti. V 22 letih obstoja je ultimativni ameriški mall zamenjal že kar nekaj sloganov: od prvega There's a Place for Fun in Your Life (1992) - V vašem življenju je prostor za zabavo do aktualnega Always New (2013) - Vedno nekaj novega.

Kot je izluščiti iz prispevka na NPR-ju, malli niso več neločljivo povezani z najstniško subkulturo, kot je to veljalo v zgodnjih 90. in so tudi Kelly, Brenda, Donna in drugi junaki Beverly Hillsa po šoli redno zahajali tja. V predmestnih nakupovalnih središčih dela precej manj najstnikov, kot jih je denimo v 90. (dandanes raje razvijajo spletne aplikacije?), zamenjali so jih priseljenci iz krajev onkraj južne meje ZDA. Menda so malli dokaj priljubljeni med otroki v prednajstniških letih, najstniki pa niso več tako navdušeni nad nakupovanjem in druženjem med tekočimi stopnicami in neonskimi napisi, raje se zbirajo pri prijateljih doma ali pa se družijo kar prek spleta. Tudi nakupujejo tako, saj je udobneje in manj tvegano - če ti nekaj ni všeč, lahko kose brez vprašanj in pojasnjevanja vrneš.

A niso vsi konci tako črni, ponekod uspešno revitalizirajo prostore, kjer je nekoč vladal kult potrošnje, v prostore, ki lahko služijo skupnosti širše: v parke, centre za rekreacijo, zabavo ali duhovno rast. Spet drugi pa bodo kot ruševine čez stoletja ali tisočletja prepuščeni arheologom, ki bodo ugibali o njihovem pomenu. Gotovo jim bodo v pomoč videozapisi iz dobe, ko so malli doživljali svoj vrhunec.

Alenka Klun