Spremembe, ki bodo do 7. septembra v javni razpravi, naj bi prinesle večjo avtonomijo javnih zavodov v kulturi, večjo programsko odličnost in stroškovno učinkovitost ter gospodarno rabo javnih sredstev.
Del javnih služb pobere namreč polovico od približno 200 milijonov evrov državnih sredstev, s katerimi ministrstvo razpolaga. Od tega gre dobrih 75 milijonov evrov 28 zavodom, katerih ustanoviteljica je država, preostanek pa okrog 60 zavodom, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti. Okoliščine, v katerih ti delujejo, so se namreč po besedah ministrice za kulturo v odstopu Majde Širca v zadnjih letih bistveno spremenile, poleg tega so "okorne, statične in okorele".
Več sredstev osrednji glavni namembnosti zavodov - programu
Glavni cilj novele zakona je tako večja učinkovitost zavodov. Kot je poudarila vodja direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve Sonja Kralj Bervar, pri tem ne mislijo na to, da bi zmanjševali sredstva javnim zavodom, pač pa na to, da bodo tista sredstva, ki jim jih namenjamo, bolj racionalno razporejena med njihove stroške. "Želimo tudi več sredstev nameniti programu, zaradi katerega so bili ustanovljeni," je dodala.
Na področju financiranja prinaša novela vzpostavitev normativov in standardov. Plače bodo po njenih besedah umeščene med splošne in programske stroške glede na to, kaj zaposleni dejansko delajo. Pri določanju sredstev, ki jih bo zavod pridobil v posameznem letu, pa bo obstajala možnost za do desetodstotno odstopanje od normativov in standardov.
Prav tako želijo z novelo uvesti večletne pogodbe in pridobiti možnosti, da bi zavodi lahko načrtovali za daljša časovna obdobja, sredstva pa jim bodo dodeljena v enotnem letnem znesku. Med novostmi je še ta, da bo v pogodbah določen odstotek sredstev, ki jih bo zavod moral pridobiti iz nejavnih virov.
Pri organih upravljanja bosta ostala obvezna direktor oziroma uprava in svet, zavodi pa bodo imeli možnost v ustanovitvenem aktu določiti še druge organe, pomembne za njihovo delovanje. Pri direktorjih se bodo sicer zvišali pogoji za imenovanje, podrobneje bosta določena postopek imenovanja, pri čemer bo potrebno soglasje večinskega financerja, in vsebina pogodbe z njim.
Večino članov sveta bo imenoval večinski financer
Direktorja bo zavezovala konkurenčna klavzula, po kateri bo za vsako delo, ki ne bo predmet pogodbe, potreboval soglasje sveta, v primeru kršitve pa mu bo grozila odpoved pogodbe. Ob tem bo ob predčasnem prenehanju mandata iz nekrivdnih razlogov uvedena odpravnina. Ena izmed novosti pri svetih bo tudi, da bo ob predstavnikih ustanoviteljev in zaposlenih večino članov imenoval večinski financer.
Kot pojasnjuje Kralj Bervarjeva, je na področju delovnih razmerij namen novele vzpostaviti delovne normative za vsako delovno mesto posebej. Poleg tega uvaja termin "zasedbeni načrt", to je poimensko določitev tistih, ki bodo opravljali posamezne naloge v tekočem letu. Plača se bo delila na fiksni in variabilni del, pri čemer se bo ta lahko zmanjšala do največ 80 oziroma zvišala do največ 120 odstotkov polne plače. V primeru nedoseganja polne plače bo zaposleni lahko opravljal druga dela v zavodu, primerna njegovi zaposlitvi, ali pa bo napoten na istovrstno delo k drugemu zavodu.
Omeniti velja še večjo fleksibilnost delovnih razmerij, zaradi česar predlaga ministrstvo sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas na umetniških delovnih mestih, in sicer do pet let, pri čemer bodo imeli ti zaposleni pravico do višje plače. Uvaja tudi pravico do prerazporeditve ali do odpravnine, če zaposleni zaradi psihofizičnih lastnosti ne more več opravljati dela. Ena izmed novosti je tudi poenostavitev postopkov za ustvarjalce, ki pridobivajo evropska sredstva.