Znanstveno srečanje, razdeljeno v pet tematskih sklopov, želi pri ljudeh obuditi spomin na pozabljeno Möderndorferjevo delovanje.

Posvet sta pripravila Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na pobudo še ene slavne Möderndorferjeve potomke - njegove vnukinje Vite Mavrič.

V pripravi tudi dokumentarec
Mavričeva se je, kot je povedala v uvodu, pred tremi leti odpravila v državni arhiv, da bi raziskala preteklost svojega deda, o katerem so v družini vedeli malo, poznali so zgolj njegove pripovedke. Simpozij je tako rezultat njenih raziskovanj in srečevanj s strokovnjaki, v pripravi pa sta tudi monografija in dokumentarni film, ki ga bo pod okriljem RTV Slovenija režiral njen brat Vinko Möderndorfer.

Simpozij je odprla ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Kot je poudarila, je iskanje odgovorov o Möderndorferjevem življenju in delu razkrilo podatke, ki pričajo o tem, za kako zgodovinsko pomembnega moža gre. Pridobljena spoznanja o njem družbi in državi prinašajo odgovornost, da mu v zgodovini in učbenikih vrne mesto, ki mu pripada.

Möderndorfer je bil preganjan in iz zgodovine izbrisan zaradi svoje upornosti in neuklonljivosti med drugo svetovno vojno in po njej. Po njenih besedah je bil revolucionar, narodopisec, znanstvenik, delavski voditelj, učitelj in domoljub, ki je pomembno vplival na spremembe v okoljih, v katerih je ustvarjal.

Kot je dodala, ob vsakokratnem srečanju z zgodbami številnih domoljubov, ki so zbirali narodno bogastvo, si prizadevali za ohranitev slovenstva in za razvoj solidarne družbe, obžaluje, da "smo po realizaciji velikega osamosvojitvenega projekta kulture pred malo več kot 20 leti kot družba in država podlegli neoliberalizmu in tudi zato pridobljeno samostojnost zapravili".

Mežičani so spomin že obudili
Möderndorfer (1894-1958) se je rodil na današnjem avstrijskem Koroškem, kot učitelj pa je bil angažiran na slovenski strani meje, med drugim v Mežici, kjer je preživel šest let svojega življenja. Zbiral je izročilo o ljudskem zdravilstvu, šegah, navadah, verovanjih ter raziskoval družbeno in politično življenje prebivalcev na Koroškem. Pred šolo v Mežici so mu ob letošnji obletnici postavili kip, ki ga je izdelal kipar Mirsad Begić.

Skulpturo so odkrili pod češnjo, ki jo je zasadil prav on. Njegov pogled je usmerjen v pročelje šole, ki je brez njega ne bi bilo: ko so tukajšnji rudnik prevzeli Angleži, je kot učitelj pravzaprav izsilil denar za njeno izgradnjo.

Po besedah sodelavke Inštituta za slovensko narodopisje Ingrid Slavec Gradišnik, ki je na simpoziju začrtala njegov etnološki portret z vidika zgodovine etnologije, je bil v primerjavi z nekaterimi drugimi raziskovalci s področja narodopisja deležen nekoliko manjše pozornosti, čeprav si je že pred drugo svetovno vojno zamislil vseslovenski zbornik o verovanjih in običajih Slovencev. Zapisal je tudi, kako si zamišlja ukrepe za izhod iz krize, vendar je njegov družbeni in politični angažma ostal prezrt.

Posluh za ljudstvo slovstvo in modrost
Simpozij bo osvetlil Möderndorferjevo delovanje iz različnih zornih kotov. Poleg narodopisnega, etnološkega in antropološkega vidika še njegov prispevek k ljudski medicini - gradivo, ki ga je zbral o ljudskem zdravilstvu, je izšlo v knjigi Ljudska medicina pri Slovencih. Prispevek k zbiranju koroškega pripovedništva pa je izdal v knjigah Narodne pripovedke iz Mežiške doline in Koroške narodne pripovedke.

Zaprt na Golem otoku
Beseda bo tekla tudi o njegovem pedagoškem delu ter političnem delovanju. Möderndorferja je namreč zaradi angažmaja med mežiškimi rudarji preganjala šolska oblast, med vojno je bil aktivist OF, po vojni pa so ga poslali na Goli otok. O vsem tem bo v dveh dneh spregovorilo 19 razpravljavcev.