Projekti, kot je načrt za novi Kolizej, kar kličejo po boljši ureditvi arhitekture. Foto: RTV SLO
Projekti, kot je načrt za novi Kolizej, kar kličejo po boljši ureditvi arhitekture. Foto: RTV SLO
Načrti za nove nebotičnike
Bo slovenska arhitekturna politika privedla do gradnje orjaških nebotičnikov? Foto: EPA

Dogodek je v Cankarjevem domu z govorom odprl Tomaž Kancler iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), ustanove, ki je "zakrivila" kongres. Nadaljevala sta minister za okolje in prostor Janez Podobnik in Damjan Prelovšek z ministrstva za kulturo.



Slovenska arhitekturna zakonodaja
Slovenija se bo čez desetletje lahko z urejeno arhitekturno pokrajino pohvalila, le če bo nastajanje kakovostne arhitekture spodbujala tudi zakonodaja. Zato bo v popoldanskem delu kongresa Viktor Pust, predsednik ZAPS-ja, predstavil izhodišča za spremembo slovenske zakonodaje na področju arhitekture, dotaknil se bo vloge ministrstva za kulturo pri spodbujanju nastajanja kakovostne arhitekture, v nadaljevanju pa bodo predstavili še pobudo za sprejetje nacionalne arhitekturne politike.

Ob koncu enodnevnega kongresa so na sedežu ZAPS-ja odprli razstavo novejših realiziranih projektov članov zbornice. Avtorji najboljših so prejeli zlati svinčnik, za najboljši življenjski opus a podeljujejo platinasti svinčnik.

Pereči problemi slovenske arhitekture
Problemi, ki so jih izpostavili udeleženci kongresa, so v zadnjih mesecih pogosto pridrli na prve strani časopisov. Razprave o primernosti umestitve nekaterih načrtovanih velikopoteznih arhitekturnih posegov v prestolnico ter upravičenosti nekaterih že izvedenih projektov, ki se zelo slabo vklapljajo v arhitekturno krajino, namreč kar kličejo po izdelavi programa arhitekturne politike oziroma po pripravi konkretnega zakona, ki bo vodil do kakovostnega razvoja tega področja.