V Italiji so se po letih opozarjanja na slabo stanje naselja vendarle odločili, da propada mesta ne bodo dopustili in da ga bodo prenovili. Odločitev prihaja tudi, potem ko so se začeli ostanki mesta nekdanjega veličastnega rimskega imperija po hudem deževju lani rušiti. "Postopna prenova je neizogibna, saj normalno vzdrževanje ni mogoče," je prepričan italijanski minister za kulturo Ginacarlo Galan. Obnavljati naj bi začeli nemudoma.
Očitno je italijanska vlada le uslišala klice na pomoč tako strokovnjakov kot tudi župana Claudia D'Alessia, ki je konec lanskega leta opozarjal, da mesto trpi in izgublja pomembne spomenike. "Ne moremo si privoščiti čakanja. Ne moremo čakati, da se še preostali spomeniki porušijo. Potreben je takojšnji poseg, da bomo 'pozdravili' leta odlašanja in zanemarjanja."
Pompeji spodkopali Bondija
Potem ko se je novembra lani zrušila Hiša gladiatorjev, malo pozneje pa še zid v Hiši moralistov, so se sprožile kritike tako Berlusconijevega krčenja kulturi namenjenega proračuna kot tudi napačnega ravnanja takratnega ministra za kulturo Sandra Bondija, kar ga je tudi prisililo k odstopu.
Pompeji so z bližnjim Hercualaneumom, ki prav tako ni ubežal črnemu oblaku, katerega je opisal očividec Plinij ml., najbolje ohranjeno starorimsko mesto. Prav izbruhu Vezuva, ki je leta 79 pomenil konec mesta, se moramo zahvaliti, da se je naselje ohranilo do te mere in nam še danes pripoveduje o rimskem urbanizmu, slikarstvu in življenju.

Prvi predmeti naravnost v kraljevo zbirko
Naravna katastrofa je pri okoliškem prebivalstvu še dolgo ostala boleč spomin, dokler vendarle ni minilo toliko časa, da so jo naslednje generacije počasi potisnile v pozabo. Vse dokler se niso začela izkopavanja leta 1748 na območju 'Civita', kjer so se nadejali najdb raznih umetniških objektov. Teh so se tudi razveselili in v Neapelj prepeljali vrsto artefaktov, namenjenih zasebnim zbirki burbonskega kralja Karla III. (1759-1788). Predmeti so še danes razstavljeni v tamkajnšnjem Narodnem muzeju.

Iz sten so odstranjevali nekatere freske, nemalo predmetov in slik pa je bilo tudi uničenih. Plenjenju stavb, kot sta Villa di Cicerone in Villa di Giulia Felice, so nasprotovali številni znani učenjaki, med drugim tudi Johann Winckelmann, njihov pritisk pa je pozneje vendarle omilil brezpogojno snemanje fresk s sten.
Sistematično izkopavanje Francozov
Pozneje so se sistematične izkopavanja lotili Francozi, pod katerimi je bil Neapelj med letoma 1806 in 1815. V določenem trenutku se je z najdiščem ukvarjalo tudi do 1.500 delavcev, ki so izkopali nekaj najmonumentalnejših in najpomembnejših stavb nekdanjega antičnega naselja. Do leta 1860 je bila večina zahodnega dela naselja izkopana.
150 let pozneje bodo staro antično mesto obnavljali s pomočjo laserskih skenerjev, s katerimi bodo zbrali podatke za tridimenzionalno karto mesta. V restavraciji bodo sodelovali tako strokovnjaki z ministrstva kot zasebni sektor. "Gre za nujen primer nacionalnega in mednarodnega pomena," še opozarja minister Galan.