Emerik Bernard motive išče v detajlih z istrskih dvorišč, slike včasih sežejo tudi čez rob pravokotnika, da bi ustvarile iluzijo prepletajočih se prostorov. Foto: RTV SLO / Amir Muratović
Emerik Bernard motive išče v detajlih z istrskih dvorišč, slike včasih sežejo tudi čez rob pravokotnika, da bi ustvarile iluzijo prepletajočih se prostorov. Foto: RTV SLO / Amir Muratović
Sergej Kapus
Sergeja Kapusa zadnja leta zaposlujejo podobe Marsa. Ker prostorske izkušnje gibanja po oddaljenem planetu ne poznamo, so te fotografije ploske, čeznje pa slika barvne pasove, v katerih ustvarja intenzivne globinske učinke. Foto: RTV SLO / Amir Muratović
Nika Špan
V zadnji oddaji niza Zapeljevanje pogleda bo predstavljena tudi Nika Špan, ki si postavlja vprašanja o vlogi umetnosti v današnji družbi, kaže na delovanje umetniškega trga in preverja načine uporabe fotografije. Foto: RTV SLO / Amir Muratović

V vsaki oddaji sta predstavljena dva umetnika, dve različni poetiki, različna opusa in pogleda na smisel ustvarjanja in likovnega izražanja. Prav vsi pa bi nas želeli pritegniti s svojo mislijo, zapeljati naš pogled, da bi se za nekaj trenutkov ustavil na umetnini. Scenarist, režiser in montažer serije, ki je nastala v Izobraževalnem programu, je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec pa Andrej Lupinc.

18. november ob 21.55: EMERIK BERNARD IN SERGEJ KAPUS
Oddaja povezuje slikarja, ki v svojih delih poskušata ustvariti globino prostora. Emerik Bernard motive išče v detajlih z istrskih dvorišč, slike včasih sežejo tudi čez rob pravokotnika, da bi ustvarile iluzijo prepletajočih se prostorov. V vseh obdobjih se vrača k asemblažu in v dela vključuje odvržene predmete. Sergeja Kapusa zadnja leta zaposlujejo podobe Marsa. Ker prostorske izkušnje gibanja po oddaljenem planetu ne poznamo, so te fotografije ploske, čeznje pa slika barvne pasove, v katerih ustvarja intenzivne globinske učinke.

25. november ob 22. uri: HERMAN GVARDJANČIČ IN ŽARKO VREZEC
Herman Gvardjančič se pri svojem slikarstvu osredotoča na krajino, pogosto spodbujeno z glasbo, ki jo posluša. Motiv, ki ga spremlja že vrsto let, so samotne hiše, ki sporočajo človeško dramo. Takšno sliko ustvari tudi pred kamero v intenzivni slikarski seansi. Po obdobju slikanja 'čez vse' se je Žarko Vrezec lotil prostorskih slik. Nekatere so postavljene v globino na različnih lesenih nosilcih, včasih pa prostor slike ustvarjajo viseči poslikani trakovi. Njegova posebna strast je naravoslovna ilustracija.

2. december ob 22. uri: ZMAGO JERAJ IN ANDREJ BRUMEN ČOP
Zmago Jeraj je tako slikar kot fotograf. Fotografije so lahko izhodišče za slikarske motive ali pa samostojna likovna dela. Potem ko je figuralno slikarstvo prečistil do stopnje, ki je bila že blizu abstrakciji, so danes njegove slike barvite in polne duhovitih detajlov. Andrej Brumen Čop mojstrstvo izpopolnjuje v akvarelih in le najjasnejše zamisli pretvori v slike na platnu. Tekstura platna ostaja pomemben element pri končanem delu. Obdobja njegovega ustvarjanja vsebujejo različne tehnike in motive, a slikar verjame, da se bodo nekoč povezala v celovito zgodbo.

9. december ob 22. uri: NIKA ŠPAN IN PETRA VARL
Nika Špan si postavlja vprašanja o vlogi umetnosti v današnji družbi, kaže na delovanje umetniškega trga in preverja načine uporabe fotografije. Njena dela so pogosto skrita v galerijskih ali javnih prostorih, da gledalca presenetijo in ga spodbudijo k premisleku. Za Petro Varl je izhodišče risba, ki jo želi očistiti vsega nepotrebnega. Drobne skice s projekcijo povečuje na slike in stenske poslikave, na mestnih ulicah in trgih pa pozornost vzbujajo njeni prometni znaki, na katerih so upodobljeni poljubi in objemi.